Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
50 prispevkov
Ob današnjem svetovnem dnevu pravic potrošnikov so se predstavniki potrošniških organizacij, ministrstev in nevladnih organizacij v Ljubljani pogovarjali o tem, ali je trgovinska politika Evropske unije združljiva z zelenim dogovorom. Med drugim so menili, da smo si v državah članicah zastavili ambiciozne cilje na poti zelenega prehoda, ki pa jih nismo razširili izven meja. Zato bo potrebno izboljšati vsebino trgovinskih sporazumov, pri tem pa ne pozabiti na potrošnika, ki potrebuje preproste, priročne in cenovno dostopne trajnostne izbire. Nekatere poudarke razprave je povzela Simeona Rogelj.
Več kot mesec dni trajajoča saga v politiki zaradi afere o nakupu sodne stavbe vendarle dobiva epilog, a vprašanje, kako bodo vsi odstopi, razčiščevanja in volilni kongres sanirali nastalo škodo. Kakšne so možnosti za čimprejšnje končanje rekordno dolge zdravniške stavke in kaj konkretno prinaša nova zdravstvena uredba, ki se med drugim loteva tudi čakalnih vrst in vse slabše dostopnosti do zdravstvenih storitev. Kaj zahtevajo kmetje in kaj pričakovati od varnostne konference v Munchnu? Negotovosti znižujejo gospodarske napovedi. O vsem tem v kritičnem pregledu s Simeono Rogelj.
Leto 2023 si bodo gospodarstveniki zapomnili predvsem po rekordni škodi, ki so jo avgustovske ujme prizadele podjetjem na najbolj prizadetih območjih in po dodatnih davkih, ki jih terja sanacija. Zaradi več zaporednih dvigov obrestnih mer, ki so se nadaljevali tudi v tem letu, se je inflacija postopno zniževala, a draginja je številne spodbudila, da so zahtevali dvig plač. Podjetja so se spopadala tudi z upadanjem obsega naročil, pomanjkanjem kadrov in selitvijo oz. ukinjanjem proizvodnje. Pregled pestrega dogajanja na področju gospodarstva v iztekajočem se letu je pripravila Simeona Rogelj.
Leto 2023 si bodo gospodarstveniki zapomnili predvsem po rekordni škodi, ki so jo avgustovske ujme prizadele podjetjem na najbolj prizadetih območjih in po dodatnih davkih, ki jih terja sanacija. Zaradi več zaporednih dvigov obrestnih mer, ki so se nadaljevali tudi v tem letu, se je inflacija postopno zniževala, a draginja je številne spodbudila, da so zahtevali dvig plač. Podjetja so se spopadala tudi z upadanjem obsega naročil, pomanjkanjem kadrov in selitvijo oz. ukinjanjem proizvodnje. Pregled pestrega dogajanja na področju gospodarstva v iztekajočem se letu je pripravila Simeona Rogelj.
Danes se v Novi Gorici končujejo tradicionalni dnevi slovenskega turizma. Gre za osrednji strokovni dogodek v panogi, ki je bil letos namenjen vprašanjem in izzivom, ki jih slovenskemu turizmu prinaša digitalizacija in v njenem okviru umetna inteligenca. Katere prednosti prinaša turizmu in česa je turistične delavce strah?
Na območjih, ki jih je prizadela avgustovska vodna ujma, so hudo prizadeta tudi številna podjetja. Zaradi uničene ali poškodovane opreme, prostorov, zalog in surovin delo marsikje stoji ali je močno okrnjeno. Bodo ta podjetja zato izgubila tekmo z mednarodno konkurenco; bodo uspela zadržati usposobljene zaposlene ter kolikšno podporo lahko pričakujejo od države, občin in gospodarskih združenj? O tem voditeljica Simeona Rogelj z našimi dopisniki po Sloveniji in sogovornicama v studiu. Gostji: Katja Pokeržnik, Gospodarska zbornica Slovenije; Alenka Marovt, Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport.
Vlada je pripravila sveženj interventnih ukrepov za pomoč po največji naravni katastrofi v zgodovini Slovenije. Vključuje denarne pomoči, nadomestna stanovanja za gospodinjstva, olajšave za prizadeta podjetja, poenostavitev postopkov, pa tudi nov solidarnostni sklad z financiranje obnove. Komentiramo vključene ukrepe in tudi tiste, ki manjkajo. Pojasnjujemo dogovor s sindikati javnega sektorja, da zaradi poplav odmaknejo odpravo plačnih nesorazmerij. Z moskovsko dopisnico pojasnjujemo ozadje in posledice domnevne likvidacije razvpitega šefa paravojaške skupine Wagner, z druge strani Atlantika pa spremljamo politično-sodni spektakel z nekdanjim predsednikom Donaldom Trumpom. Kritični pregled tedna ta petek v Studiu ob 17.00 s Simeono Rogelj.
Tudi glasno opevane tuje naložbe lahko prinesejo šok in razočaranje, je eno od spoznanj tega tedna. Kljub usodi Magne in njenih delavcev so slovenskemu gospodarstvu izboljšali obete za letos. Ocenjujemo, kaj to pomeni za domači proračun, z evropskim javnim tožilcem pa preverjamo, koliko smo z doslej odkritimi primeri oškodovali evropsko blagajno. Pozdravljamo sklenjena dogovora med Beogradom in Prištino o normalizaciji odnosov ter med Brusljem in Londonom o Severni Irski. In na koncu gremo tudi v Planico in naredimo inventuro. Kritični pregled tedna ta petek s Simeono Rogelj.
Za gospodarstvo je bilo preteklo leto zelo zahtevno. Še preden se je končal primež pandemije covida 19, so ga zadele posledice vojne v Ukrajini. Sledila je neizprosna draginja, pomanjkanje surovin in kadrov. Visoka inflacija je vodila v pritiske na plače, po več kot desetletju pa tudi v dvig obrestnih mer. Obe vladi, Janševa in Golobova, sta sprejemali ukrepe za pomoč podjetjem, a so se nekatera kljub temu znašla v težavah. O ključnih trendih in prelomnih gospodarskih dogodkih v letu 2022 ter zaskrbljenosti polnih pričakovanjih za naprej v reprizi preglednega Studia ob 17.00 s Simeono Rogelj.
Za gospodarstvo je bilo iztekajoče se leto zelo zahtevno. Še preden se je končal primež pandemije covida, so ga zadele posledice vojne v Ukrajini, neizprosna draginja, pomanjkanje surovin in kadrov. Visoka inflacija je vodila v pritiske na plače, po več kot desetletju pa tudi v zvišanje obrestnih mer. Obe vladi, Janševa in Golobova, sta sprejemali ukrepe za pomoč podjetjem, a so se nekatera kljub temu znašla v težavah. O ključnih smernicah in prelomnih gospodarskih dogodkih v letu 2022 ter zaskrbljenosti polnih pričakovanjih za naprej v Studiu ob 17.00 s Simeono Rogelj.
Evropa je v vojni. Rusija je napadla Ukrajino. V državi vlada kaos, vrstijo se srditi napadi, poročajo o žrtvah in množičnem begu prebivalcev. Kje se bo Rusija ustavila, kaj želi doseči in zakaj vojna? Iz mednarodne skupnosti se vrstijo ostre obsodbe, pripravljajo se dodatne sankcije proti Rusiji, kakšne bodo humanitarne in gospodarske posledice? O vsem tem, pa tudi o zgodovinskem opravičilu izbrisanim in drugih aktualnih temah v tokratnem Tedenskem aktualnem mozaiku z voditeljico Simeono Rogelj.
Afera Sparkasse, afera Švicarski frank, afera Dizelgate, afera Apple in množične odpovedi letov Ryanaira zaradi stavke osebja. To je le nekaj primerov, v katerih je bilo naenkrat oškodovanih veliko potrošnikov. Če se odločijo zahtevati odškodnine, je pot do njih dolga in naporna, izid pa negotov. V Sloveniji smo pravno podlago za kolektivne tožbe dobili pred približno petimi leti. Do danes so bile vložene štiri kolektivne tožbe. Zakaj tako malo? Bo nova evropska direktiva za to področje olajšala pot do odškodnin? O tem voditeljica Simeona Rogelj s sogovorniki. Med pogovorom v studiu pa tudi o bruseljskih pogledih, tožbah proti Volkswagnu in ameriški tradiciji tožb naši dopisniki Igor Jurič, Polona Fijavž in Andrej Stopar. Gostje: - Breda Kutin, predsednica Zveze potrošnikov Slovenije, - Miha Verčko, generalni direktor Direktorata za civilno pravo na Ministrstvu za pravosodje, - Sašo Stojanovič Lenčič, direktor Zavoda Kolektiv 99, - Goran Novković, poznavalec gospodarskega dogajanja.
Pandemija, ki ji še ni videti konca, je zagotovo hudo prizadela približno 500 slovenskih podjetij industrije sejmov in srečanj. Ta so bila zaradi ostrih omejitev delovanja praktično že vse od lanskega marca, z izjemo letošnjih poletnih mesecev, deležna splošne pomoči, namenjene gospodarstvu. A z njo, kot opozarjajo, ne bodo preživela. Pred njimi so mrtvi meseci, poleg tega je panogo zapustilo že okoli 40 odstotkov kadra s specifičnimi znanji. Kdaj namerava gospodarsko ministrstvo objaviti javni razpis s posebno podporo tem podjetjem in kako iz nezavidljive situacije? Predstavljamo zgodbe različnih podjetnikov iz te industrije, načrte ministrstva za gospodarstvo pojasnjuje državni sekretar Igor Zajc, razmere, načrte in možne rešitve pa komentira profesorica ljubljanske Ekonomske fakultete in mednarodno priznana strokovnjakinja za statistiko in anketno raziskovanje doktorica Irena Ograjenšek.
Mineva dve leti odkar je slovenska letalska družba Adria Airways razglasila stečaj. To je neposredno prizadelo zaposlene in upnike, posredno pa je močno vplivalo predvsem na slovenski turizem in tudi na poslovne povezave. Kako daleč je stečajni postopek, bo okoli 550 nekdanjih zaposlenih v nekaj tednih res dobilo poplačilo in kaj bo z drugimi upniki? Kaj je ostalo na pogorišču nekdaj čislanega podjetja in kdaj bo nova prodaja stavbne pravice na Brniku? Ali bo nemški lastnik kdaj odgovarjal za svoje ravnanje? Kako bo Slovenija v prihodnje zagotavljala letalske povezave s svetom? O vsem tem voditeljica Simeona Rogelj s sogovorniki v studiu. Pogovarjali smo se tudi s stečajnim upraviteljem Janezom Pustatičnikom, državnim tožilcem Boštjanom Valenčičem in poslovodnim direktorjem Fraporta Ljubljana Zmagom Skobirjem. Gostje: - dr. Alojz Krapež, svetovalec na področju prometa in logistike, - Robert Sever, Združenje za promet pri Gospodarski zbornici Slovenije, - Fedja Pobegajlo, direktor Turistično gostinske zbornice.
Ob obveznem izpolnjevanju pogojev PCT se številnim zaposlenim zastavlja vprašanje, kaj lahko delodajalec od njih zahteva in kakšne ukrepe lahko ob neizpolnjevanju teh pogojev sproži zoper njih. Kot pojasnjuje pravnik Miha Šepec iz mariborske pravne fakultete, je testiranje lahko obvezno za dejavnosti, v katerih so zaposleni v stiku z ljudmi, stroške testiranj, ki morajo potekati v delovnem času, mora nosit delodajalec, če zaposleni redno zavrača testiranje, pa je lahko to v skrajnem primeru tudi razlog za odpoved delovnega razmerja.
Dogodek tedna je brez dvoma začetek zelo posebnih olimpijskih iger v Tokiu - brez gledalcev in marsikaterega zvezdnika in z velikimi pričakovanjih glede slovenskih uvrstitev. Doma so stekli postopki za graditev drugega bloka Jedrske elektrarne Krško in sprožili za zdaj presenetljivo argumentirano javno razpravo. Odločitev za ali proti bo v vsakem primeru težka. Začel se je četrti val epidemije in z njim nov vladni pristop k cepljenju – med drugim brez brezplačnega testiranja – ter z novim načrtom za skrajševanje med epidemijo še podaljšanih čakalnih vrst v zdravstvu. Komentiramo tudi začetek pogajanj evropskih držav o novem zakonodajnem svežnju za upočasnitev podnebnih sprememb ter gledamo v bruseljsko zrcalo (tudi našim) pravosodju in medijem. Kritični pregled tedna tokrat s Simeono Rogelj.
Predstavljamo vsebino zakona o interventnih ukrepih za pomoč gospodarstvu in turizmu pri omilitvi posledic epidemije. Predstavniki turističnega gospodarstva, ki so jim namenjeni ti ukrepi, pojasnjujejo, pred katerimi izzivi so po epidemiji ter kakšne bodo posledice vladnega ignoriranja najbolj nujnih ukrepov. Avtorica je Simeona Rogelj.
Slovenski turizem je pred tektonskimi spremembami, opozarjajo poznavalci. Osem turističnih družb - med njimi Sava d.d., Istrabenz Turizem, Terme Olimje in Zreče - naj bi združili v Slovenski turistični holding in tako zagotovili prestrukturiranje in enotno upravljanje. Tak je načrt gospodarskega ministrstva. Ali je nov holding sploh potreben, kaj so prednosti in kaj pasti, kdo bi s turističnim holdingom pridobil in kdo izgubil, kaj bi pomenil za razvoj slovenskega turizma in kaj za nanj vezane dobavitelje? O teh in drugih vprašanji voditeljica Simeona Rogelj z zagovorniki in nasprotniki načrta. Gostje: - Peter Vesenjak iz svetovalne družbe Hosting, - dolgoletni direktor hotela Union Bogdan Lipovšek, - ekonomist Marko Jaklič iz ljubljanske Ekonomske fakultete, - generalna sekretarka Sindikata delavcev gostinstva in turizma Breda Črnčec. Stališča in načrte za našo oddajo razkriva tudi predsednik uprave SDH Janez Žlak.
Vnovično zaprtje države bo najverjetneje marsikomu, ki je med velikonočnimi prazniki načrtoval dopustovanje, prekrižalo načrte. V turistični agenciji Kompas, ki je po dolgih mesecih kot ena redkih že začela z organizacijo dopustovanj v tujini, bodo v času popolnega zaprtja odpovedali vsa potovanja, potnikom vrnili denar ali prestavili rezervacije. Drugače je s tistimi, ki so potovanja načrtovali v lastni režiji, pojasnjujejo Evropskem potrošniškem centru. Hotelirji, katerih kapacitete ostajajo tudi za čas prihajajočih praznikov, prazne, pa si obupno želijo, da bi hotele lahko odprli vsaj do poletja.
Je pravi odgovor demografski sklad? Je začrtan koncept pravi? Naj o tem odloči referendum? Pri nas že skoraj 625 tisoč ljudi prejema pokojnino, skupno prejmejo skoraj 5 milijard evrov na leto. Pomemben delež mora že zdaj zagotoviti država, družba pa se stara in na dolgi rok bo to vplivalo na pokojninsko blagajno. Ali je rešitev demografski sklad, v katerem bi združili vse državno premoženje? Kakšni so argumenti zagovornikov in zakaj sindikati in opozicija vladnemu konceptu nasprotujejo? Kaj to pomeni za kadrovanje v državnih podjetjih in ali naj o teh vprašanjih odločajo ljudje na referendumu? O vsem tem voditeljica Simona Rogelj in gostje.
