Iskanje
Slovenija je jedrska država in to gotovo še nekaj časa bo. Vprašanje oz. problematika, ki iz tega sledi, pa je seveda problem odlaganja in hranjenja jedrskih odpadkov. O tem v zadnjem času poslušamo predvsem v luči slovensko-hrvaških, zaenkrat še neuspešnih, dogovorih o skupni uporabi novega skladišča v Vrbini.
Radioaktivnih odpadkov je relativno malo, ker so večplastno nadzirani
“Povsod po svetu, razen na Finskem, so se pri končni lokaciji, kam bi odložili radioaktivne odpadke, pojavili bolj ali manj politični problemi, ne strokovni. Očitno se da s tem ljudi dosti dobro prestrašiti,” razmišlja prof. dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko z inštituta Jožefa Stefana, ki pravi tudi, da je radioaktivnih odpadkov izjemno malo, če jih primerjamo z drugimi viri energije.
“Ocena je, da bo recimo za vsakega od nas 60 let elektrike iz krške nuklearke prineslo približno dva decilitra visoko radioaktivnih odpadkov.”
So pa v teh odpadkih oz. rabljenem gorivu snovi, ki se jih da še enkrat uporabiti.
Kako oz. s kakšnimi rešitvami poskušajo v Jedrski elektrarni Krško obvladovati količino odpadkov?
Prostornino paketov zmanjšujejo s stiskanjem. Od leta 1998 sežigajo gorljive snovi pri zunanjem izvajalcu, kar do 20-krat zmanjša prostornino odpada. Skupna prostornina radioaktivnih odpadkov v tem skladišču je bila konec letošnjega avgusta približno 2.324 kubičnih metrov. Masa vseh odpadkov, od začetka obratovanja NEK-a (od leta 1981), je tako približno 2677 ton.
Slovenija je jedrska država in to gotovo še nekaj časa bo. Vprašanje oz. problematika, ki iz tega sledi, pa je seveda problem odlaganja in hranjenja jedrskih odpadkov. O tem v zadnjem času poslušamo predvsem v luči slovensko-hrvaških, zaenkrat še neuspešnih, dogovorih o skupni uporabi novega skladišča v Vrbini.
Radioaktivnih odpadkov je relativno malo, ker so večplastno nadzirani
“Povsod po svetu, razen na Finskem, so se pri končni lokaciji, kam bi odložili radioaktivne odpadke, pojavili bolj ali manj politični problemi, ne strokovni. Očitno se da s tem ljudi dosti dobro prestrašiti,” razmišlja prof. dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko z inštituta Jožefa Stefana, ki pravi tudi, da je radioaktivnih odpadkov izjemno malo, če jih primerjamo z drugimi viri energije.
“Ocena je, da bo recimo za vsakega od nas 60 let elektrike iz krške nuklearke prineslo približno dva decilitra visoko radioaktivnih odpadkov.”
So pa v teh odpadkih oz. rabljenem gorivu snovi, ki se jih da še enkrat uporabiti.
Kako oz. s kakšnimi rešitvami poskušajo v Jedrski elektrarni Krško obvladovati količino odpadkov?
Prostornino paketov zmanjšujejo s stiskanjem. Od leta 1998 sežigajo gorljive snovi pri zunanjem izvajalcu, kar do 20-krat zmanjša prostornino odpada. Skupna prostornina radioaktivnih odpadkov v tem skladišču je bila konec letošnjega avgusta približno 2.324 kubičnih metrov. Masa vseh odpadkov, od začetka obratovanja NEK-a (od leta 1981), je tako približno 2677 ton.
Slovenija ima na področju umetne inteligence izredno bogato zgodovino, tako imenovana ljubljanska šola umetne inteligence pa odlikovano mesto pri razvoju strojnega učenja v svetovnem merilu.
6 min • 10. 04. 2026
V Šentprimožu v Podjuni že več kot 110 let deluje društvo Danica, ki ima poleg otroške in odrasle gledališke skupine tudi več pevskih zborov. V Zvezdicah pojejo predšolski otroci, imajo otroški in mladinski zbor, večkrat nagrajen na deželni in zvezni ravni. Upravičeno so ponosni tudi na mešani pevski zbor Danica, ki je bil pred leti razglašen za najboljši zbor avstrijske Koroške in osvaja zlata priznanja na mednarodnih zborovskih tekmovanjih, 2024 tudi na Praga Cantat. Od leta 2000 pa v Šenprimožu pojejo še Korenine Danice, v katerem so zbrani najzrelejši pevke in pevci. V projektu Tri krat tri so združili vse generacije pevcev, jim dodali še orffove inštrumente in s slovenskimi ljudskimi navdušili občinstvo v ljubljanskem Cankarjevem domu.
19 min • 10. 04. 2026
O razvoju dogodkov po dogovoru o premirju smo se pogovarjali s Carmen Švegl, našo dopisnico z Bližnjega vzhoda, ki je v Dubaju.
12 min • 08. 04. 2026
Tako Slovenija kot vsa Evropska unija se ukvarjajo z vprašanjem, kako se najbolj razumno odzvati na energetsko krizo zaradi posledic vojne na Bližnjem Vzhodu. Ekonomisti opozarjajo, da kratkoročni ukrepi ne smejo spodkopavati strateških ciljev glede gospodarskega in energetskega prestrukturiranja. Ukrepi za blažitev krize morajo biti namenjeni najbolj prizadetim in ne vsem povprek, saj sicer podžigajo inflacijo in po nepotrebnem praznijo državne proračune. Kako ocenjuje odziv Evropske unije in zakaj ni naklonjen znižanju DDV na hrano smo se pogovarjali s profesorjem mednarodne ekonomije na Fakulteti za družbene vede dr. Anžetom Burgerjem.
7 min • 07. 04. 2026
Ana Grilc je ena od zavednih in zelo dejavnih koroških Slovenk mlajše generacije. Je pisateljica in novinarka, vsestranska gledališka ustvarjalka; režiserka, scenaristka in dramaturginja, od najzgodnejših let tesno povezana z lutkarstvom. Za svoja besedila in predstave je dobila več nagrad, med drugim vizionarja za lutkovno predstavo Mrličožerec, s katero so Lutke Mladje obeležile 50 let organiziranega lutkovnega delovanja koroških Slovencev. Njeno kulturno ustvarjanje je povezano tudi s pregonom leta 1942, ki je vsajeno v njene gene. Je namreč potomka ene od več kot 200 družin, ki so jih zaradi negovanja slovenskega jezika in kulture odpeljali v delovna in koncentracijska taborišča. Je tudi slikarka, čeprav za likovno ustvarjanje ne ostane veliko časa, in ilustratorka. Vse od najzgodnejših let pa je tesno povezana tudi z Ziljo. Kot pravi, se zaveda odgovornosti, ki jo ima kot govorka ziljskega narečja in kot pripadnica manjšine. Prisluhnite!
9 min • 03. 04. 2026
