Slovenija je jedrska država in to gotovo še nekaj časa bo. Vprašanje oz. problematika, ki iz tega sledi, pa je seveda problem odlaganja in hranjenja jedrskih odpadkov. O tem v zadnjem času poslušamo predvsem v luči slovensko-hrvaških, zaenkrat še neuspešnih, dogovorih o skupni uporabi novega skladišča v Vrbini.
Radioaktivnih odpadkov je relativno malo, ker so večplastno nadzirani
“Povsod po svetu, razen na Finskem, so se pri končni lokaciji, kam bi odložili radioaktivne odpadke, pojavili bolj ali manj politični problemi, ne strokovni. Očitno se da s tem ljudi dosti dobro prestrašiti,” razmišlja prof. dr. Leon Cizelj, vodja Odseka za reaktorsko tehniko z inštituta Jožefa Stefana, ki pravi tudi, da je radioaktivnih odpadkov izjemno malo, če jih primerjamo z drugimi viri energije.
“Ocena je, da bo recimo za vsakega od nas 60 let elektrike iz krške nuklearke prineslo približno dva decilitra visoko radioaktivnih odpadkov.”
So pa v teh odpadkih oz. rabljenem gorivu snovi, ki se jih da še enkrat uporabiti.
Kako oz. s kakšnimi rešitvami poskušajo v Jedrski elektrarni Krško obvladovati količino odpadkov?
Prostornino paketov zmanjšujejo s stiskanjem. Od leta 1998 sežigajo gorljive snovi pri zunanjem izvajalcu, kar do 20-krat zmanjša prostornino odpada. Skupna prostornina radioaktivnih odpadkov v tem skladišču je bila konec letošnjega avgusta približno 2.324 kubičnih metrov. Masa vseh odpadkov, od začetka obratovanja NEK-a (od leta 1981), je tako približno 2677 ton.
