Iskanje
Pandemija novega koronavirusa je spremenila svet, spreminja tudi vedenje ljudi, njihov način življenja in njihove medsebojne odnose. Vse našteto pa je bilo vedno predmet preučevanja antropologov in etnologov. Zato ne čudi, da so ti tudi v obdobju epidemije in karantene zelo aktivni, opisujejo in dokumentirajo svet okoli sebe, razmišljajo v spletnih dnevnikih in blogih. Prav tako so k zbiranju gradiva, ki bo neke vrste dokument časa, ki ga zdaj živimo, povabile številne institucije, muzeji, društva … Andreja Čokl je zbrala nekaj primerov in povabil.
Antropološki dnevniki in zbiranje gradiva o času epidemije
Pandemija novega koronavirusa je spremenila svet, spreminja tudi vedenje ljudi, njihov način življenja in njihove medsebojne odnose. Vse našteto pa je bilo vedno predmet preučevanja antropologov in etnologov. Zato ne čudi, da so ti tudi v obdobju epidemije in karantene zelo aktivni, opisujejo in dokumentirajo svet okoli sebe, razmišljajo v spletnih dnevnikih in blogih. Prav tako so k zbiranju gradiva, ki bo neke vrste dokument časa, ki ga zdaj živimo, povabile številne institucije, muzeji, društva …
V zadnjih letih eden najbolj aktivnih in v javnosti prisotnih antropologov dr. Dan Podjed je kmalu spoznal, da je trenutno stanje tako, da zahteva opazovanje z udeležbo. In tega se je v svojem spletnem dnevniku »Antropologija med štirimi stenami«, ki ga objavlja na več družabnih omrežjih, lotil z veliko mero humorja.
“V tej grozni situaciji, ko ljudje umirajo, se vendarle dogaja tudi veliko zabavnega, spoznavamo se na nek nov način. Toliko memov in toliko šal, kot jih zdaj na spletu kroži na račun koronavirusa in toaletnega papirja, do zdaj še ni bilo. V tej kritični situaciji nas povezuje prav humor, pomaga nam se razbremeniti. Tudi temu je namenjeno moje pisanje: da razbremenim sebe in da se nasmejimo in tako razbremenijo tudi tisti, ki to berejo.”
Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Slovensko etnološko društvo sta na naslovu vsakdanjik.zrc-sazu.si vzpostavila spletni dnevnik, na katerem bi radi zbirali razmisleke o našem vsakdanjiku v času koronavirusa, pa tudi o aktualnem družbenem dogajanju. Podoben predlog je etnologom poslal dr. Naško Križnar, upokojeni vizualni antropolog in častni član SED, povod je bila njegova lastna izkušnja s tem nenavadnim obdobjem. In če sta omenjeni povabili namenjeni predvsem, ne pa izključno, strokovni javnosti, lahko pri zbiranju gradiva o obdobju epidemije in karantene sodelujete tudi vsi ostali. K zbiranju fotografij, video posnetkov in drugega gradiva je namreč povabilo tudi kar nekaj slovenskih muzejev. Med prvimi je bil Gorenjski muzej, ki je nad odzivom navdušen, pretekli teden sta javnost k sodelovanju povabila tudi Mestni muzej Ljubljana s »Koronaprojetkom« in Belokranjski muzej. Več v posnetku.
Pandemija novega koronavirusa je spremenila svet, spreminja tudi vedenje ljudi, njihov način življenja in njihove medsebojne odnose. Vse našteto pa je bilo vedno predmet preučevanja antropologov in etnologov. Zato ne čudi, da so ti tudi v obdobju epidemije in karantene zelo aktivni, opisujejo in dokumentirajo svet okoli sebe, razmišljajo v spletnih dnevnikih in blogih. Prav tako so k zbiranju gradiva, ki bo neke vrste dokument časa, ki ga zdaj živimo, povabile številne institucije, muzeji, društva … Andreja Čokl je zbrala nekaj primerov in povabil.
Antropološki dnevniki in zbiranje gradiva o času epidemije
Pandemija novega koronavirusa je spremenila svet, spreminja tudi vedenje ljudi, njihov način življenja in njihove medsebojne odnose. Vse našteto pa je bilo vedno predmet preučevanja antropologov in etnologov. Zato ne čudi, da so ti tudi v obdobju epidemije in karantene zelo aktivni, opisujejo in dokumentirajo svet okoli sebe, razmišljajo v spletnih dnevnikih in blogih. Prav tako so k zbiranju gradiva, ki bo neke vrste dokument časa, ki ga zdaj živimo, povabile številne institucije, muzeji, društva …
V zadnjih letih eden najbolj aktivnih in v javnosti prisotnih antropologov dr. Dan Podjed je kmalu spoznal, da je trenutno stanje tako, da zahteva opazovanje z udeležbo. In tega se je v svojem spletnem dnevniku »Antropologija med štirimi stenami«, ki ga objavlja na več družabnih omrežjih, lotil z veliko mero humorja.
“V tej grozni situaciji, ko ljudje umirajo, se vendarle dogaja tudi veliko zabavnega, spoznavamo se na nek nov način. Toliko memov in toliko šal, kot jih zdaj na spletu kroži na račun koronavirusa in toaletnega papirja, do zdaj še ni bilo. V tej kritični situaciji nas povezuje prav humor, pomaga nam se razbremeniti. Tudi temu je namenjeno moje pisanje: da razbremenim sebe in da se nasmejimo in tako razbremenijo tudi tisti, ki to berejo.”
Inštitut za slovensko narodopisje ZRC SAZU in Slovensko etnološko društvo sta na naslovu vsakdanjik.zrc-sazu.si vzpostavila spletni dnevnik, na katerem bi radi zbirali razmisleke o našem vsakdanjiku v času koronavirusa, pa tudi o aktualnem družbenem dogajanju. Podoben predlog je etnologom poslal dr. Naško Križnar, upokojeni vizualni antropolog in častni član SED, povod je bila njegova lastna izkušnja s tem nenavadnim obdobjem. In če sta omenjeni povabili namenjeni predvsem, ne pa izključno, strokovni javnosti, lahko pri zbiranju gradiva o obdobju epidemije in karantene sodelujete tudi vsi ostali. K zbiranju fotografij, video posnetkov in drugega gradiva je namreč povabilo tudi kar nekaj slovenskih muzejev. Med prvimi je bil Gorenjski muzej, ki je nad odzivom navdušen, pretekli teden sta javnost k sodelovanju povabila tudi Mestni muzej Ljubljana s »Koronaprojetkom« in Belokranjski muzej. Več v posnetku.
Pojdimo v soseščino. Konec novembra je italijanski minister za obrambo Guido Crosetto napovedal ponovno uvedbo prostovoljnega služenja vojaškega roka v Italiji. V Avstriji je služenje vojaškega roka obvezno. Oktobra je hrvaški parlament uzakonil obvezno služenja vojaškega roka. To zdaj napoveduje tudi Srbija. Kako naj ravna Slovenija?
15 min • 16. 12. 2025
Ob 180-letnici prvega izvornega okrašenega božičnega drevesca v Sloveniji je Zveza kulturnih društev nemško govoreče narodne skupnosti v Sloveniji organizirala adventni koncert v cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani. Koncert je potekal pod častnim pokroviteljstvom ministrice za kulturo Republike Slovenije, dr. Aste Vrečko, in avstrijskega veleposlanika v Sloveniji, dr. Konrada Bühlerja, nanj pa so bile povabljene vse narodne skupnosti. Ključno sporočilo dogodka je bilo namreč: raznolikost nas bogati. Seveda so pred tem pripadniki nemško govoreče skupnosti v cerkvi okrasili še prav posebno božično drevesce, zgledovali so se po tistih prvih drevescih iz 19. stoletja.
9 min • 12. 12. 2025
Javni sklad RS za kulturne dejavnosti (JSKD) že desetletja skrbi za razvoj zborovske dejavnosti otrok in odraslih. S projektom Potujoča muzika pa ustvarja posebno priložnost za mladinske zbore, ki jim v zadnjih letih namenja posebno pozornost. Potujoča muzika je bila prvič izvedena leta 2011, projekt pa izvaja sklad na dve leti. Posvečen je Svetovnemu dnevu zborovske glasbe, ki je na drugo nedeljo v decembru in predstavlja največjo prireditev te vrste pri nas. Njeno sporočilo – solidarnost, mir in razumevanje, dopolnjujejo umetniško vrednost, vse skupaj pa zborovsko petje uteleša na najlepši način. Na 7. Potujoči muziki bo v Cankarjevem domu nastopilo petnajst izbranih mladinskih zborov iz vse Slovenije – približno 450 pevcev, ki se na koncert pripravljajo že od septembra. Posamično so se srečali na eni od regijskih vaj, 14. decembra pa bodo na odru Gallusove dvorane združili glasove v mogočno pevsko celoto.
18 min • 11. 12. 2025
Ob dnevu človekovih pravic, s katerim zaznamujemo sprejetje Splošne deklaracije človekovih pravic, številne organizacije ugotavljajo, da se razmere na tem področju poslabšujejo. O prizadevanjih za zaščito in spodkopavanju človekovih pravic smo se pogovarjali s slovensko pravnico Beti Hohler, ki že poldrugo leto dela na Mednarodnem kazenskem sodišču. Z njenim izvolitvijo je Slovenija prvič dobila predstavnico na tem pomembnem mednarodnem sodišču, zaradi svojega dela pa so Združene države Amerike proti njej uvedle sankcije.
14 min • 10. 12. 2025
Lani zelo odmevna zgodba o prenovi obračunavanja omrežnine je nekoliko potihnila, ko je agencija za energijo odločila, da se tarifa v najdražjem bloku, ki nastopi pozimi med delovniki, uvede postopno. Zdaj smo že v višji omrežninski sezoni, ki traja od novembra do konca februarja, zato kljub temu velja upoštevati nekaj nasvetov za znižanje omrežnine – zlasti omrežninske postavke za moč, ki ima po novem večjo teže od omrežninske postavke za energijo. Zlasti previdnost velja pri uporabnikih z občasno visoko porabo. Erna Strniša se je o tem pogovarjala z Boštjanom Okornom z Zveze potrošnikov Slovenije.
7 min • 09. 12. 2025
