Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Če stranka ne sklene pogodbe, zavarovalni zastopnik ne dobi plačanih potnih stroškov

7 min 17. 04. 2019

00:00 / 7:00
10
10
Delaj in molči

Če stranka ne sklene pogodbe, zavarovalni zastopnik ne dobi plačanih potnih stroškov

7 min 17. 04. 2019

Opis epizode

Pridobili smo zgodbo mlade iskalke zaposlitve, od katere so zahtevali, da potne stroške prevoza z lastnim avtom za službene namene krije iz svojega žepa. Kot pogoj za povračilo teh stroškov so ji postavili sklenitev zavarovanja s stranko. Če je stranka podpisala pogodbo, so ji denar nakazali, sicer ne. Njeno pripoved bosta pokomentirala strokovnjaka za delovno pravo, poiskali smo tudi odziv vpletenega podjetja. Prispevek sta pripravili Andreja Gradišar in Nataša Rašl.

Zgodba zaposlene v eni od slovenskih zavarovalnic, ki se je morala k strankam voziti z lastnim avtom na svoje stroške

Oseba, ki nam je zaupala svojo zgodbo o kratkem, nekaj mesečnem delu v Grawe zavarovalnici, je bila tam zaposlena za določen čas:

»Stranke sem pridobivala tako, da sem naključne ljudi klicala prek telefonskega imenika. Če so bili za, sem se z njimi dogovorila za termin obiska na domu. Do njih sem se odpeljala s svojim avtom, sama sem plačala za gorivo. Koliko kilometrov na dan sem naredila, je težko reči. Včasih sem se peljala pol ure stran, drugič je bila stranka bližje. Največkrat ni bilo iz tega nič. Oglasil si se pri stranki in največkrat je bilo to tudi to. Težko, da bi sklenil na licu mesta kaj. Kot sem ugotovila pozneje, je treba do strank večkrat, preden so pripravljene kaj skleniti. Tako sem se torej vozila do strank zaman, ker nisem sklenila nobenega pogodbe, nobenega zavarovanja, pa za vožnjo nisem dobila povrnjenih stroškov.«

Tega ji na uvodnem sestanku niso povedali, dodaja. Rekli so le, da svojih službenih vozil nimajo. Da je pogoj za povračilo potnih stroškov podpis na pogodbi, je izvedela pozneje.

»To ni v skladu z zakonodajo. Tudi pogodbeno se k temu ne smeš in ne moreš zavezati, ker je to breme delodajalca,«

je jasen strokovnjak za delovno pravo doc. dr. Luka Tičar z ljubljanske Pravne fakultete, ki nadaljuje: »To so klasični stroški, ki so v delovnem pravu v Sloveniji vedno v breme delodajalca. To je nesporno kršitev. Delo zastopnika je terensko delo in zaradi tega nastajajo stroški.«

Andrej Zorko, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, se strinja s takšnim mnenjem in dodaja, da bi naši sogovornici pripadala kilometrina za vsak prevožen kilometer. Višina povračila je določena s kolektivno pogodbo dejavnosti. Vključuje tudi amortizacijo lastnega vozila – obrabo, pnevmatike, kilometre.

»Pogojevati povračilo z nekim uspehom pri delu, pa je po mojem mnenju nezakonito, tudi če je to navedeno v pogodbi o zaposlitvi,« še poudarja.

Pridobili smo zgodbo mlade iskalke zaposlitve, od katere so zahtevali, da potne stroške prevoza z lastnim avtom za službene namene krije iz svojega žepa. Kot pogoj za povračilo teh stroškov so ji postavili sklenitev zavarovanja s stranko. Če je stranka podpisala pogodbo, so ji denar nakazali, sicer ne. Njeno pripoved bosta pokomentirala strokovnjaka za delovno pravo, poiskali smo tudi odziv vpletenega podjetja. Prispevek sta pripravili Andreja Gradišar in Nataša Rašl.

Zgodba zaposlene v eni od slovenskih zavarovalnic, ki se je morala k strankam voziti z lastnim avtom na svoje stroške

Oseba, ki nam je zaupala svojo zgodbo o kratkem, nekaj mesečnem delu v Grawe zavarovalnici, je bila tam zaposlena za določen čas:

»Stranke sem pridobivala tako, da sem naključne ljudi klicala prek telefonskega imenika. Če so bili za, sem se z njimi dogovorila za termin obiska na domu. Do njih sem se odpeljala s svojim avtom, sama sem plačala za gorivo. Koliko kilometrov na dan sem naredila, je težko reči. Včasih sem se peljala pol ure stran, drugič je bila stranka bližje. Največkrat ni bilo iz tega nič. Oglasil si se pri stranki in največkrat je bilo to tudi to. Težko, da bi sklenil na licu mesta kaj. Kot sem ugotovila pozneje, je treba do strank večkrat, preden so pripravljene kaj skleniti. Tako sem se torej vozila do strank zaman, ker nisem sklenila nobenega pogodbe, nobenega zavarovanja, pa za vožnjo nisem dobila povrnjenih stroškov.«

Tega ji na uvodnem sestanku niso povedali, dodaja. Rekli so le, da svojih službenih vozil nimajo. Da je pogoj za povračilo potnih stroškov podpis na pogodbi, je izvedela pozneje.

»To ni v skladu z zakonodajo. Tudi pogodbeno se k temu ne smeš in ne moreš zavezati, ker je to breme delodajalca,«

je jasen strokovnjak za delovno pravo doc. dr. Luka Tičar z ljubljanske Pravne fakultete, ki nadaljuje: »To so klasični stroški, ki so v delovnem pravu v Sloveniji vedno v breme delodajalca. To je nesporno kršitev. Delo zastopnika je terensko delo in zaradi tega nastajajo stroški.«

Andrej Zorko, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije, se strinja s takšnim mnenjem in dodaja, da bi naši sogovornici pripadala kilometrina za vsak prevožen kilometer. Višina povračila je določena s kolektivno pogodbo dejavnosti. Vključuje tudi amortizacijo lastnega vozila – obrabo, pnevmatike, kilometre.

»Pogojevati povračilo z nekim uspehom pri delu, pa je po mojem mnenju nezakonito, tudi če je to navedeno v pogodbi o zaposlitvi,« še poudarja.

Prikaži več Prikaži manj

Epizode

Delaj in molči - je danes kaj boljše?

Morda se spomnite nagrajene serije oddaj Prvega Delaj in molči iz leta 2019, v kateri smo izpostavili posamezne primere kršenja delavskih pravic. Trgovka, zavarovalni zastopnik, novinar, voznik reševalnega vozila – to so nekateri od posameznikov, ki so za naš program spregovorili o slabih razmerah, ki so jih deležni na delovnem mestu. Štiri leta zatem – v upanju, da imajo boljše razmere za delo – preverjamo, kakšno je aktualno stanje.

24 min 02. 05. 2023


Ko regres nadomestijo nagrobne sveče

Predstavljamo zgodbo osebe, ki je v zadnjih treh letih v podjetju iz Hrastnika namesto izplačila regresa v denarni obliki dobila več sto nagrobnih sveč, ki jih to podjetje tudi proizvaja. Inšpektorat RS za delo je zaradi takšnega ravnanja podjetju naložil kazen. Podjetje se je na odločitev pritožilo, saj pravijo, da je šlo za t. i. pobot zaradi medsebojnih terjatev med delodajalcem in delavci. Pred dnevi je njihovi strani pritrdilo tudi sodišče.

9 min 29. 04. 2019


Prek Zavoda za zaposlovanje iskala delo in bila napotena na agencijo za delo

Nadaljujemo serijo Delaj in molči, v kateri obravnavamo sporne delovne prakse in jih komentiramo s pravnimi strokovnjaki. Tokrat o primeru brezposelne osebe, ki je prek Zavoda za zaposlovanje iskala delo in bila napotena na agencijo za delo. Tej izkušnji delavka dodaja še eno – javila se je na oglas o delu za nedoločen čas, ki ga je prav tako objavil Zavod, ko je prišla v stik z delodajalcem pa ji je bilo ponujeno delo prek podjemne pogodbe. Tri tem delodajalcu je v obdobju naslednjih 15 mesecev podpisala še 10 pogodb. Kot pravi naša anonimna brezposelna oseba je »svet prodaje in asistenc prek telefona zelo majhen«, zato ni želela izpostaviti direktnih delodajalcev, pri katerih je doživela opisani izkušnji. S tem bi si namreč uničila vse nadaljnje možnosti kakršnekoli oblike zaposlitve na tem področju. Fokus prispevka sta zato Nataša Rašl in Darja Pograjc usmerili na Zavod RS za zaposlovanje in Agencijo za delo M servis ter ugotavljali, kako je pri nas urejeno področje agencijskega dela.

10 min 26. 04. 2019


Porazne razmere za delo za voznike reševalnih vozil

Netransparentnost pri izplačevanju plač, neupoštevanje zakonodaje glede nadur ter nedeljskih, prazničnih in nočnih dodatkov; izplačevanje in čas za le eno malico v 12 urah dela; delo po 12 ur 5 dni v tednu zapored in pogosto podaljševanje delovnika ter šikaniranje na delovnem mestu – vse to lastnikom podjetja Pacient d. o. o., katerega osnovna dejavnost je reševalna služba, očita skupina nekdanjih in trenutnih zaposlenih, ki so zaradi strahu pred povračilnimi dejanji želeli ostati anonimni. Pred okvirno tednom dni so zaposleni z anonimnim pismom tudi napovedali stavko, če se razmere ne bodo spremenile.

18 min 24. 04. 2019


“Ali delaš prek študentske napotnice ali pa si samostojni podjetnik”

Serijo zgodb Delaj in molči, v kateri razkrivamo sporne delovne prakse, nadaljujemo s primerom mladega novinarja. Zaradi strahu pred izgubo dela, ki je njegov edini redni vir finančnih prihodkov, se je odločil, da bo ostal anonimen. Njegovo ime hranimo v uredništvu, prav tako hranimo pogodbo in aneks, ki določata pogoje njegovega sodelovanja z delodajalcem. Novinar kot samostojni podjetnik prek avtorske pogodbe sicer dela za podjetje Dnevnik, družbo medijskih vsebin, d.d., ki izdaja časopisni Dnevnik in spletni medij dnevnik.si. Prispevek sta pripravili Nataša Rašl in Darja Pograjc.

13 min 22. 04. 2019


RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt