Iskanje
Tokrat vse o tem, zakaj si sveta brez mravelj skoraj ni mogoče predstavljati. Te majhne žuželke, ki so naselile skoraj vsa kopna na Zemlji, po nekaterih ocenah predstavljajo kar petino kopenske živalske biomase. Vpogled v socialno življenje njihovih kolonij nam bodo omogočili Gregor Bračko z ljubljanske Biotehniške fakultete ter tuji strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tropskimi vrstami mravelj. Ugotovili boste, da čeprav so majhne, mnogim nezanimive ali celo v nadlego, pridne mravljice v marsičem prekosijo človeka - in ko je treba, pokažejo tudi svojo moč in so lahko zares "hude". V kvizu se boste ob domiselnih vprašanjih lahko preizkusili to soboto ob 11.15, na Prvem programu Radia Slovenija. Oddajo pripravljata in vodita Mojca Delač in Matic Jerman.
Mravlje so veliko več kot le nadloga v kuhinji
Te majhne žuželke, ki so naselile skoraj vsa kopna na Zemlji, po nekaterih ocenah predstavljajo kar petino kopenske živalske biomase. Po svetu je znanih več kot 13.000 vrst mravelj, še posebno veliko jih je v tropskih gozdovih. Za znanstvenike, mirmekologe, so seveda prava zakladnica izzivov in raziskovalnih vprašanj. Na Borneu jih je raziskoval tudi dr. Martin Pfeiffer, ki se je za oddajo Dobro vprašanje oglasil z raziskovalne odprave v Mongoliji :
“S pomočjo oznak ene kolonije azijskih orjaških mravelj smo na primer ugotovili, da lahko pokriva območje enega hektara ter da se lahko pripadnice mravlje kolonije povzpnejo tudi do 60 metrov visoko po drevesih” (M.Pfeiffer)
Ko je dr. Pfeiffer posamezne mravlje opazoval več mesecev je ugotovil, da imajo točno določeno delitev dela in da se vsak dan ob istem času ista mravlja pojavi na istem mestu. Kot ljudje, ki gredo na delo. Tudi prometna ureditev je pri tem izjemna.
“Kljub temu, da po ozki poti hodi več sto mravelj, nikoli ne pride do prometnih zamaškov. To sem enkrat preizkusil tako, da sem naredil približno kilometer dolgo progo iz bambusovih palic, ki so bile drugo za drugo meter nad tlemi in le po njih so mravlje lahko zapustile in prihajale nazaj v svoje gnezdo. Zdaj pa želim s pomočjo matematičnih modelov bolje razumeti, kako jim to uspe”. (M.Pfeiffer)
O mravljah smo se pogovarjali tudi z vodilnim raziskovalcem te vrste v Sloveniji, Gregorjem Bračkom:
Rdeče črna mravlja
foto: Žiga Živulovic/BOBO
Več in podrobneje pa v zgornji povezavi do oddaje Dobro vprašanje! V kvizu sta se nam pridružila tudi poslušalka Bernarda in poslušalec Slavko, oba z zanimivimi izkušnjami, povezanimi z mravljami.
Mojca Delač in Matic Jerman
Tokrat vse o tem, zakaj si sveta brez mravelj skoraj ni mogoče predstavljati. Te majhne žuželke, ki so naselile skoraj vsa kopna na Zemlji, po nekaterih ocenah predstavljajo kar petino kopenske živalske biomase. Vpogled v socialno življenje njihovih kolonij nam bodo omogočili Gregor Bračko z ljubljanske Biotehniške fakultete ter tuji strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tropskimi vrstami mravelj. Ugotovili boste, da čeprav so majhne, mnogim nezanimive ali celo v nadlego, pridne mravljice v marsičem prekosijo človeka - in ko je treba, pokažejo tudi svojo moč in so lahko zares "hude". V kvizu se boste ob domiselnih vprašanjih lahko preizkusili to soboto ob 11.15, na Prvem programu Radia Slovenija. Oddajo pripravljata in vodita Mojca Delač in Matic Jerman.
Mravlje so veliko več kot le nadloga v kuhinji
Te majhne žuželke, ki so naselile skoraj vsa kopna na Zemlji, po nekaterih ocenah predstavljajo kar petino kopenske živalske biomase. Po svetu je znanih več kot 13.000 vrst mravelj, še posebno veliko jih je v tropskih gozdovih. Za znanstvenike, mirmekologe, so seveda prava zakladnica izzivov in raziskovalnih vprašanj. Na Borneu jih je raziskoval tudi dr. Martin Pfeiffer, ki se je za oddajo Dobro vprašanje oglasil z raziskovalne odprave v Mongoliji :
“S pomočjo oznak ene kolonije azijskih orjaških mravelj smo na primer ugotovili, da lahko pokriva območje enega hektara ter da se lahko pripadnice mravlje kolonije povzpnejo tudi do 60 metrov visoko po drevesih” (M.Pfeiffer)
Ko je dr. Pfeiffer posamezne mravlje opazoval več mesecev je ugotovil, da imajo točno določeno delitev dela in da se vsak dan ob istem času ista mravlja pojavi na istem mestu. Kot ljudje, ki gredo na delo. Tudi prometna ureditev je pri tem izjemna.
“Kljub temu, da po ozki poti hodi več sto mravelj, nikoli ne pride do prometnih zamaškov. To sem enkrat preizkusil tako, da sem naredil približno kilometer dolgo progo iz bambusovih palic, ki so bile drugo za drugo meter nad tlemi in le po njih so mravlje lahko zapustile in prihajale nazaj v svoje gnezdo. Zdaj pa želim s pomočjo matematičnih modelov bolje razumeti, kako jim to uspe”. (M.Pfeiffer)
O mravljah smo se pogovarjali tudi z vodilnim raziskovalcem te vrste v Sloveniji, Gregorjem Bračkom:
Rdeče črna mravlja
foto: Žiga Živulovic/BOBO
Več in podrobneje pa v zgornji povezavi do oddaje Dobro vprašanje! V kvizu sta se nam pridružila tudi poslušalka Bernarda in poslušalec Slavko, oba z zanimivimi izkušnjami, povezanimi z mravljami.
Mojca Delač in Matic Jerman
O nabiranju gob z drugošolci iz OŠ Dragotina Ketteja Ilirska Bistrica
2 min • 20. 09. 2017
V zadnji poljudnoznanstveni oddaji s kvizom Dobro vprašanje v tej sezoni se bomo spraševali, zakaj za konec prihranimo najslajše? Je desert ob koncu obroka zgolj zaradi navade in zgodovinskih razlogov ali naši prebavi dejansko ustreza, da z močnim odmerkom sladkorja počakamo do zadnjega? In kako je mogoče, da tudi, ko som že povsem siti, skoraj vedno najdemo še nekaj prostora za dober posladek? Želje po hrani ne posredujejo le hormoni, ampak so pri usmerjanju naših odločitev tudi v širšem smislu nagrade in odrekanja izjemnega pomena. Privoščite si dobro mero razgibanih znanstvenih zgodb - to soboto, ob 11.15, z Mojco Delač in Maticem Jermanom, na 1. programu Radia Slovenija.
33 min • 28. 03. 2015
Ste vedeli, da vsak dan na našo glavo iz vesolja prileti najmanj en delec vesoljskega prahu, na Zemljo pa v enem dnevu kar šestdeset ton? Da je naše osončje sestavljeno iz prahu in da je Zemlja le velika prašna krogla? Ste vedeli, da na vsake štiri sekunde zapusti Saharo en vagon prahu? In, ne nazadnje, ste se kdaj vprašali, zakaj brišemo prah? Od kod pride in zakaj se dan za dnem nabira na našem pohištvu? V tokratni oddaji Dobro vprašanje prahu ne bomo čistili. Skupaj z vami bomo ugotavljali, zakaj je prah veliko več kot le prah in zakaj nas brez prahu sploh ne bi bilo. Z vami bodo Mojca Delač, Matic Jerman in Peter Močnik!
35 min • 21. 03. 2015
Pravijo, da so naše okno v svet, da se je dobro prepričati na lastne, a da videz lahko tudi vara. Oči. V oddaji Dobro vprašanje, ki jo pripravljamo skupaj z ekipo Tedna možganov, se bomo zazrli v znanost o - vidu. "Vid je za možgane najpomembnejše čutilo od vseh, kar tretjina naših možganov je namreč namenjena temu, da obdeluje informacije, ki pridejo skozi naš vidni sistem. Vsaki možgani pa vidijo po svoje, tudi glede na izkušnje, ki jih imajo iz preteklosti," je za Dobro vprašanje povedal nevrolog dr. Blaž Koritnik. Kako si ustvarimo ta vidni (prvi) vtis? Kaj nas pri tem lahko zmoti in kako skupinska pripadnost vpliva na to, kako vidimo neko stvar, bomo med drugim pojasnili v oddaji, ki jo tako kot vsako soboto do konca marca začenjamo ob 11.15. Mojci in Maticu se bodo pridružili tudi Lea Koritnik, Hana Hawlina in dr. Simon Brezovar. Po znanstvenem delu pa je seveda na vrsti nagradni kviz, v katerem pridete na vrsto vi. Se vidimo!
37 min • 14. 03. 2015
Ste že bili na kakšni bučni zabavi, na kateri ste kljub različnim šumom in množici pogovorov svojo pozornost usmerili samo na enega? Ali pa med vsemi besedami jasno slišali prav svoje ime? Temu fenomenu znanstveniki pravijo "učinek koktajl zabave". Kaj pa, kadar nas zvok "prelisiči" in slišimo nekaj, česar v resnici ni ali pa naši možgani pretvorijo nerazpoznaven zvok v nekaj, kar so že slišali? Od zvočnih iluzij do zvočnih učinkov - vse to boste lahko slišali v prvem marčevskem Dobrem vprašanju. Ali pa se vam bo samo zdelo? Preverite z Mojco Delač in Maticem Jermanom v soboto ob 11.15!
42 min • 07. 03. 2015
