Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Tretja sezona poljudnoznanstvene oddaje s kvizom: Dobro vprašanje brska po svetu svežih zamisli, dilem in odkritij znanstvenega sveta ter po idejah in vprašanjih, ki se igrajo z našo domišljijo in iznajdljivostjo. Vsako sobotno dopoldne ob 11.15 od januarja do konca marca bomo zastavljali dobra vprašanja in s pomočjo domačih in tujih znanstvenikov ter seveda poslušalk in poslušalcev v kvizu iskali dobre odgovore. Čakajo vas lepe nagrade in predvsem velika mera znanja o najrazličnejših dilemah, pri katerih si človek reče, to je pa res – Dobro vprašanje! Voditelja Mojca Delač in Matic Jerman se veselita vaše družbe!
V zadnji poljudnoznanstveni oddaji s kvizom Dobro vprašanje v tej sezoni se bomo spraševali, zakaj za konec prihranimo najslajše? Je desert ob koncu obroka zgolj zaradi navade in zgodovinskih razlogov ali naši prebavi dejansko ustreza, da z močnim odmerkom sladkorja počakamo do zadnjega? In kako je mogoče, da tudi, ko som že povsem siti, skoraj vedno najdemo še nekaj prostora za dober posladek? Želje po hrani ne posredujejo le hormoni, ampak so pri usmerjanju naših odločitev tudi v širšem smislu nagrade in odrekanja izjemnega pomena. Privoščite si dobro mero razgibanih znanstvenih zgodb - to soboto, ob 11.15, z Mojco Delač in Maticem Jermanom, na 1. programu Radia Slovenija.
Ste vedeli, da vsak dan na našo glavo iz vesolja prileti najmanj en delec vesoljskega prahu, na Zemljo pa v enem dnevu kar šestdeset ton? Da je naše osončje sestavljeno iz prahu in da je Zemlja le velika prašna krogla? Ste vedeli, da na vsake štiri sekunde zapusti Saharo en vagon prahu? In, ne nazadnje, ste se kdaj vprašali, zakaj brišemo prah? Od kod pride in zakaj se dan za dnem nabira na našem pohištvu? V tokratni oddaji Dobro vprašanje prahu ne bomo čistili. Skupaj z vami bomo ugotavljali, zakaj je prah veliko več kot le prah in zakaj nas brez prahu sploh ne bi bilo. Z vami bodo Mojca Delač, Matic Jerman in Peter Močnik!
Pravijo, da so naše okno v svet, da se je dobro prepričati na lastne, a da videz lahko tudi vara. Oči. V oddaji Dobro vprašanje, ki jo pripravljamo skupaj z ekipo Tedna možganov, se bomo zazrli v znanost o - vidu. "Vid je za možgane najpomembnejše čutilo od vseh, kar tretjina naših možganov je namreč namenjena temu, da obdeluje informacije, ki pridejo skozi naš vidni sistem. Vsaki možgani pa vidijo po svoje, tudi glede na izkušnje, ki jih imajo iz preteklosti," je za Dobro vprašanje povedal nevrolog dr. Blaž Koritnik. Kako si ustvarimo ta vidni (prvi) vtis? Kaj nas pri tem lahko zmoti in kako skupinska pripadnost vpliva na to, kako vidimo neko stvar, bomo med drugim pojasnili v oddaji, ki jo tako kot vsako soboto do konca marca začenjamo ob 11.15. Mojci in Maticu se bodo pridružili tudi Lea Koritnik, Hana Hawlina in dr. Simon Brezovar. Po znanstvenem delu pa je seveda na vrsti nagradni kviz, v katerem pridete na vrsto vi. Se vidimo!
Ste že bili na kakšni bučni zabavi, na kateri ste kljub različnim šumom in množici pogovorov svojo pozornost usmerili samo na enega? Ali pa med vsemi besedami jasno slišali prav svoje ime? Temu fenomenu znanstveniki pravijo "učinek koktajl zabave". Kaj pa, kadar nas zvok "prelisiči" in slišimo nekaj, česar v resnici ni ali pa naši možgani pretvorijo nerazpoznaven zvok v nekaj, kar so že slišali? Od zvočnih iluzij do zvočnih učinkov - vse to boste lahko slišali v prvem marčevskem Dobrem vprašanju. Ali pa se vam bo samo zdelo? Preverite z Mojco Delač in Maticem Jermanom v soboto ob 11.15!
Tokrat vse o tem, zakaj si sveta brez mravelj skoraj ni mogoče predstavljati. Te majhne žuželke, ki so naselile skoraj vsa kopna na Zemlji, po nekaterih ocenah predstavljajo kar petino kopenske živalske biomase. Vpogled v socialno življenje njihovih kolonij nam bodo omogočili Gregor Bračko z ljubljanske Biotehniške fakultete ter tuji strokovnjaki, ki se ukvarjajo s tropskimi vrstami mravelj. Ugotovili boste, da čeprav so majhne, mnogim nezanimive ali celo v nadlego, pridne mravljice v marsičem prekosijo človeka - in ko je treba, pokažejo tudi svojo moč in so lahko zares "hude". V kvizu se boste ob domiselnih vprašanjih lahko preizkusili to soboto ob 11.15, na Prvem programu Radia Slovenija. Oddajo pripravljata in vodita Mojca Delač in Matic Jerman.
Ob mednarodnem dnevu maternega jezika se bomo v oddaji Dobro vprašanje znova igrali z besedami. Brali bomo med vrsticami, iskali sopomenke, lovili izgubljeno in razkrivali najdeno - s prevodom. Prevajanje odpira številna vprašanja, tudi to, kako uloviti pravo razmerje med jezikovno natančnostjo in kulturnim ozadjem besedil. S kakšnimi dilemami se spoprijemajo prevajalci, kako pomembno je odlično poznavanje maternega jezika, kako zgovorni so podnapisi in kakšen izziv je slovenščina kot tuji jezik, iz katerega prevajaš? Na ta in druga vprašanja bomo skušali odgovoriti v soboto ob 11. uri in 15 minut. Oddajo pripravljata Mojca Delač in Matic Jerman.
Prve občutke sramu naj bi zaznali že pri dveh letih. Ko smo starejši, se lahko ti občutki še okrepijo in prenesejo na številna področja. Pa kdaj ljudje sram pokažemo tudi navzven? Katera od naših obraznih grimas je odraz sramu in ali zardevamo zato, ker nam je nerodno ali ker smo osramočeni? Lahko ta občutja med seboj primerjamo in katere kulture veljajo za tiste, ki te občutke nehote ali hote bolj "spodbujajo"? Je v splošnem bolj sram moške ali ženske in zakaj se je to čustvo evolucijsko sploh razvilo? To so vprašanja, ki si jih bomo zastavljali na valentinovo, zato seveda ne bo manjkalo tudi vprašanje: "Je lažje reči oprosti ali rad te imam?" Premislite in naj vam nikar ne bo nerodno! V oddaji, ki jo pripravlja Anja Strajnar, bomo gostili prof. dr. Rogerja Giner-Sorollo z Univerze v Kentu in prof. dr. Ljubico Marjanovič Umek s Filozofske Fakultete v Ljubljani. Oddajo vodita Mojca Delač in Matic Jerman!
Kje ste zdaj? Predstavljajte si pot od te točke do najbližje trgovine, šole ali službe. V mislih se vam zariše področje, pot, stavbe ob njej in najverjetneje še več drugih detajlov. Narisali ste svoj mentalni zemljevid. Kaj pa če se znajdete v tujem kraju? Si pomagate z navigacijskimi napravi ali raje vzamete zemljevid v roke? Se vam je že kdaj zgodilo, da ste nenadoma ugotovili, da tavate v krogu in ste se - izgubili? V prvi februarski oddaji Dobro vprašanje bomo raziskovali človeško sposobnost, da se giba po prostoru in "uporablja" občutek za smer. Kako se orientiramo? Zakaj gre enim pri prostorski navigaciji bolje, drugim slabše in zakaj se ne gre vedno zanašati na GPS naprave? To nam bodo pomagali pojasniti prof. dr. Toru Ishikawa z Univerze v Tokiu, dr. Veronique Bohbot z Univerze McGill in Inštituta Douglas v Montrealu ter prof. dr. Zvezdan Pirtošek z ljubljanske nevrološke klinike. Pripravlja Mojca Delač!
Luno največkrat povezujemo s pasjim laježem, z mesečnostjo, z vplivom na naše vedenje. A Luna je tudi objekt raziskovanja astronomov, občudujejo jo pesniki, romantiki in zaljubljenci. Pa ste se kdaj vprašali, ali je Luna zgolj nebesno telo, ki povzroča plimovanje in ponoči osvetljuje naše poti, ali pa je celo vitalnega pomena za obstoj kompleksnega življenja na Zemlji? Bi evolucija v njeni odsotnosti ubrala drugačno pot in bi bili povsem "za luno"? Bi Michael Jackson sploh kdaj zaplesal svoj moonwalk? V tokratni oddaji se bomo spraševali, kaj bi bilo, če Zemlja ne bi imela Lune. Z nami bodo izvršni direktor oddelka za raziskovanje Lune pri Evropski vesoljski agenciji dr. Bernard Foing, prof. dr. Ivan Kos z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani in astronom Matic Smrekar. K iskanju odgovorov na Dobro vprašanje vas vabijo Mojca Delač, Matic Jerman in Peter Močnik!
Inteligenca in spomin nista nujno povezana, je pa res, da imajo nekatere živali, ki veljajo za bolj inteligentne, tudi večjo sposobnost pomnjenja. A katere med njimi po sposobnostih pomnjenja še posebej izstopajo? Zlata ribica prav zagotovo ne, pa čeprav vas bo dejstvo, da v resnici sploh nima tako pregovorno slabega spomina, presenetilo. Katera žival si lahko zapomni kar 30.000 mest, na katera je v letu dni zakopala svojo hrano, in katera ptica zna odlično v ritmu plesati na glasbo Backstreet Boysov, boste izvedeli v poljudnoznanstveni oddaji in kvizu Dobro vprašanje, ki bo na sporedu to soboto petnajst minut čez enajsto. Z vami bodo raziskovalka živalske kognicije prof. dr. Nicola S. Clayton z Univerze v Cambridgu in prof. dr. Gregor Majdič z Veterinarske fakultete Univerze v Ljubljani in Medicinske fakultete Univerze v Mariboru, ki se ukvarja z raziskavami s področja molekularne nevroendokrinologije, Anja Strajnar in voditelja oddaje Mojca Delač ter Matic Jerman.
Mirni stari časi na eni in hiter sodobni svet na drugi strani. Se tudi vam zdi, da vsako novo desetletje mine hitreje? V tokratni oddaji bomo predstavili, kaj vse vpliva na naše dojemanje časa. Spoznali boste zgodbo znanstvenika, ki je raziskal, kako se naš notranji ritem z leti spreminja, s tem pa tudi dejanski občutek za čas. Ob vseh manj in bolj subjektivnih dognanjih sodobnih znanosti pa bomo razmišljali tudi, kako dati času čas in se izogniti temu, da bi življenje prehitro zdrvelo mimo nas. Kako hitro mine pol ure poljudnoznanstvene oddaje in kviza Dobro vprašanje, se lahko prepričate to soboto, četrt čez enajsto. Z vami bodo tudi nevroznanstvenica dr. Ditka Jeran ter voditelja oddaje Mojca Delač in Matic Jerman.
Ste (spet) prespali budilko? Ali pa ste se zbudili ravno nekaj minut, preden je zvonila? Zakaj se tako radi navadimo na "dremež" in zakaj se nekateri tako hitro zbudijo, drugi pa potrebujejo več časa, da se dan lahko začne? Za začetek tretje sezone bomo govorili - o začetku. In to o tistem, ki mu rečemo zbujanje. Kaj se dogaja z našimi možgani, ko se zbujamo in zbudimo? Zakaj smo si pri tem ljudje različni in ali nas naša budilka lahko nauči tujega jezika? Ta in druga vprašanja, ki so izziv za znanost o spanju, si bomo postavljali v soboto ob 11. uri in 15 minut. Znanstvene odgovore bosta skupaj z nami iskala tudi profesorica Leja Dolenc Grošelj z Inštituta za klinično nevrofiziologijo UKC Ljubljana in profesor Till Roenneberg z Inštituta za medicinsko psihologijo na Univerzi Ludwig Maximilians v Münchnu. Priporočamo budnost; tudi v nagradnem kvizu, ki prinaša izzive za nove dobre odgovore. Vaše družbe se veselita voditelja Mojca Delač in Matic Jerman.
Prva sobota v letu, ki je ravnokar prišlo med nas, bo namenjena tistemu, od katerega smo se poslovili. Druga sezona poljudnoznanstvene oddaje s kvizom Dobro vprašanje je v letu 2014 prinesla 13 dobrih vprašanj - od prvega: Ali je res, da ne maramo ponedeljkov? pa do zadnjega, ko smo se spraševali Je res vse dobro, če je konec dober? V mozaiku pestrega dogajanja in iskanja znanstvenih razlag so bili z nami številni priznani domači in tuji strokovnjaki, pa seveda tudi 26 tekmovalcev in tekmovalk - po dva v vsaki oddaji, ki so s pomočjo "možganskih nevihtnikov" iskali dobre odgovore na vprašanja in si s tem prislužili nagrade. Da si osvežimo spomin na nekatere izmed tem in se ogrejemo za nova dobra vprašanja, bo prva oddaja v letu 2015 ponudila preplet zgodb, dogajanja in razjasnjenih dilem, ki smo jih odprli v pretekli sezoni.