Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Glasovi iz soseščine so serija radijskih portretov priznanih glasbenikov iz bližnjih držav. Janko Petrovec, Anja Rupel, Anja Strajnar in drugi sodelavci bodo obrnili nešteto telefonskih številk in se pogovorili z nekaterimi izmed najbolj priljubljenih glasbenikov, ki ustvarjajo v naši soseščini. S kom vse, boste lahko znova odkrivali od julija do septembra 2014.
Glasovi iz soseščine so serija radijskih portretov priznanih glasbenikov iz bližnjih držav. Janko Petrovec, Anja Rupel, Anja Strajnar in drugi sodelavci bodo obrnili nešteto telefonskih številk in se pogovorili z nekaterimi izmed najbolj priljubljenih glasbenikov, ki ustvarjajo v naši soseščini. S kom vse, boste lahko znova odkrivali od julija do septembra 2014.
Glasovi iz soseščine so serija radijskih portretov priznanih glasbenikov iz bližnjih držav. Janko Petrovec, Anja Rupel, Anja Strajnar in drugi sodelavci bodo obrnili nešteto telefonskih številk in se pogovorili z nekaterimi izmed najbolj priljubljenih glasbenikov, ki ustvarjajo v naši soseščini. S kom vse, boste lahko znova odkrivali od julija do septembra 2014.
Ob besedi "klapa" nas večina pomisli na vokalno instrumentalne skupine, ki jih srečamo ob večernih sprehodih po obmorskih mestih sosednje dežele. Vedno bolj pogosto pa so klape tudi del koncertne ponudbe v Sloveniji. S klapo Lungomare iz Umaga, ki bo prihodnje leto obeležila 25-letnico ustvarjanja in velja za eno izmed redkih pristnih klap na Hrvaškem, se je pogovarjala Enisa Brizani. Predstavila vam jo bo v oddaji Glasovi iz soseščine - v sredo, 10. septembra, po 21. uri na Prvem!
Tokrat bomo v Glasovih iz soseščine gostili Radeta Šerbedžijo - igralsko legendo, ki pa je znan tudi po pisanju poezije. Rad poprime za pevski mikrofon, pred njim pa izvaja skladbe, katerih bistvo ni toliko v glasbi kot takšni - kot sam poudarja - ampak v sporočilni vrednosti besedil, ki jih podaja. Izkazal se je za prijetnega, duhovitega in izredno dostopnega sogovornika ter v pogovoru z Anjo Strajnar spregovoril o sebi, svojem življenju in delu ter dejstvu, da največ svojega časa ta hip preživi na Hrvaškem ob "eni svojih največjih ljubezni", Jadranskem morju. Oddaji lahko prisluhnete v sredo, 3. septembra, po 21. uri ali v soboto, 6. septembra ob 11.15 na Prvem!
Oliver Dragojević je edini hrvaški pevec zabavne glasbe, ki se lahko pohvali z nastopi v newyorški dvorani Carnegie Hall, v londonski Royal Albert Hall, pariški Olympii, pa tudi v sloviti Operni hiši v Sydneyu. V več kot petdeset let trajajoči karieri je nanizal cel kup festivalskih zmag, glasbenih uspešnic, odigral nešteto koncertov in je ponosni lastnik največjega števila hrvaških glasbenih nagrad porin. Konec letošnjega junija je na 21. podelitvi porinov njegov album Tišina mora osvojil kar štiri nagrade. Čeprav ne mara intervjujev, je nekaj svojih misli o glasbi, družini in sodobni tehnologiji zaupal Anji Rupel.
Tokrat bomo v Glasovih iz soseščine gostili pevca, kitarista in skladatelja, sicer pa člana ene najbolj prepoznavnih zasedb z balkanskega polotoka - Bajage i Instruktorjev - Momčila Bajagiča - Bajago. Pravi, da je glasba skrivnostna stvar in da se zaveda neznanske sreče, ker že več kot polovico svojega življenja počne tisto, kar ima najraje: poje in igra v bendu, v katerem so vsi člani zasedbe v prvi vrsti prijatelji in šele nato "sodelavci", ko pred odre privabljajo na desettisoče poslušalcev vsako leto. Bajaga i Instruktori letos obeležujejo 30-letnico delovanja, v Glasovih iz soseščine, ki jih je pripravila Anja Strajnar, pa boste med drugim izvedeli tudi, kakšni so bili njihovi začetki.
Mladi v urbanih romskih skupnostih po Evropi od zgodnjih devetdesetih let soustvarjajo nove glasbene identitete. Eno od žarišč prilagajanja hip-hop kulture v lokalnih okoljih je makedonsko naselje Šuto Orizari, bolj znano pod imenom Šutka. Od tam prihaja skupina, ki je prevladujočo tradicionalno glasbo združila z modernejšo in se poimenovala Šutka Roma Rap. Kolektiv mladih raperjev in tradicionalnih glasbenikov se je razvil po uspešno izdani kompilaciji v letu 2010, z naslovom I Shutka Tani Mo Than - Šutka je moje mesto. Njihova glasba je provokativna, uporniška, ponosna, glasna in v romskem jeziku. Na letošnjem festivalu Lent jih je ujela Enisa Brizani in jim posvetila tokratne Glasove iz soseščine.
Danes štiriintridesetletni Damir Imamović se z glasbo ukvarja šele desetletje, a v tem času je ustvaril več kot marsikdo v celem življenju. Po končanem študiju filozofije so ga prosili, naj uredi zbirko sevdalink, ki jih je prepeval njegov rajnki ded, legenda sevdaha Zaim Imamović - in zgodilo se je, da se je v to bosansko glasbeno zvrst zaljubil tudi vnuk. Eden najvznemirljivejših sodobnih interpretov melanholičnih, bogato okrašenih melodij s križišča med Vzhodom in Zahodom
Je največja pop ikona svoje generacije. Večni šarmer, ki že več kot štirideset let navdušuje s svojim glasom in stasom, njegove skladbe pa poznajo tako starejši, kot tudi mlajši poslušalci. S pevcem, ki kljub svojim triinšestdesetim letom odlično izgleda in še vedno z lahkoto napolni številne koncertne dvorane ter stadione, se je na promociji njegovega novega albuma "Vatra i barut" pogovarjala Anja Rupel.
Letošnja Evrovizija je pred televizijske sprejemnike pritegnila 195 milijonov gledalcev in gledalk z vsega sveta. A bolj kot o glasbi se je razpravljalo o videzu zmagovalke, tj. Conchite Wurst, ki je pravzaprav alter ego skoraj 26-letnega transvestita Thomasa Neuwirtha. Kdaj je Tom postal 'bradata dama', kaj vse se je v minulih dveh mesecih po zmagi dogajalo s Conchito ter kdaj pride v Slovenijo razbijat predsodke in negativne stereotipe, je na novinarski konferenci v avstrijskem Gradcu za Prvi program Radia Slovenija izvedela Tina Lamovšek. Oddajo Glasovi iz soseščine lahko poslušate v sredo po 21. uri in v soboto ob 11.15.
V tokratnih Glasovih iz soseščine boste spoznali enega največjih upov novejše hrvaške rap glasbene scene, Fila Tilna. Glasbenika, ki je s svojim prvim hitom "Debela", v katerem opisuje zanimivo zvezo s svojim bivšim dekletom, ekspresno posegel med zvezde. Pravi, da ga pri ustvarjanju besedil vodita dve glavni temi: socialne tematike in življenje na sploh, te pa skuša začiniti s humorjem in svojim marsikdaj tudi filozofskim pogledom na svet, ki ga obdaja. Svoje prve izkušnje na velikem odru je dobil že pri 14 letih, ko so ga opazila znana imena, med njimi Toše Proeski, Nered in General Woo ter ga povabili k sodelovanju. Njegova glasba je poleg rapanja prepletena še z zvoki funka, skaja, r'n'b-ja, v zadnjih pesmih pa je zraven primešal še zvoke elektronske glasbe, na primer drum'n'bassa. Odlikuje ga tudi čisto poseben talent, velja namreč za "enega najhitrejših jezikov Balkana", saj lahko v eni sekundi izgovori kar 9 besed. Če želite izvedeti, kako se to sliši in še več drugih zanimivosti o tej vzhajajoči zvezdi hrvaške glasbene scene, se nam pridružite v sredo malo po 21. uri ali ob ponovitvi Glasov iz soseščine, ki bo na sporedu v soboto ob 11.15 uri.
V tokratnih Glasovih iz soseščine boste spoznali enega največjih upov novejše hrvaške rap glasbene scene, Fila Tilna. Glasbenika, ki je s svojim prvim hitom “Debela”, v katerem opisuje zanimivo zvezo s svojim bivšim dekletom, ekspresno posegel med zvezde. Pravi, da ga pri ustvarjanju besedil vodita dve glavni temi: socialne tematike in življenje na sploh, te pa skuša začiniti s humorjem in svojim marsikdaj tudi filozofskim pogledom na svet, ki ga obdaja. Svoje prve izkušnje na velikem odru je dobil že pri 14 letih, ko so ga opazila znana imena, med njimi Toše Proeski, Nered in General Woo ter ga povabili k sodelovanju. Njegova glasba je poleg rapanja prepletena še z zvoki funka, skaja, r'n'b-ja, v zadnjih pesmih pa je zraven primešal še zvoke elektronske glasbe, na primer drum'n'bassa. Odlikuje ga tudi čisto poseben talent, velja namreč za “enega najhitrejših jezikov Balkana”, saj lahko v eni sekundi izgovori kar 9 besed. Če želite izvedeti, kako se to sliši in še več drugih zanimivosti o tej vzhajajoči zvezdi hrvaške glasbene scene, se nam pridružite v sredo malo po 21. uri ali ob ponovitvi Glasov iz soseščine, ki bo na sporedu v soboto ob 11.15 uri.
V Jugoslaviji je veljala za eno najbolj popularnih pevk zabavne glasbe; do danes je prodala najmanj 40 milijonov nosilcev zvoka. V pogovoru, ki mu boste lahko prisluhnili v sredo, 9. julija, ob 21.05, je iskreno spregovorila o domala vsem. Fahreta Jahić oziroma Lepa Brena pri štiriinpetdesetih letih še ne razmišlja o upokojitvi, rada pa razglablja o nekdanji skupni državi in njenem predsedniku ter se ne brani pogovora o najtežjih trenutkih zasebnega življenja. Ko pa ji Anja Strajnar namigne, da velja za začetnico turbofolk glasbe, samo skomigne z rameni ? Lepa Brena, kot je še niste slišali!
Že v osemdesetih letih je s svojim glasom, pojavo in skupino Dorian Gray navduševal poslušalce po vsej nekdanji Jugoslaviji. Z leti je postal eden najbolj cenjenih in samosvojih hrvaških pevcev. Njegove glasbene interpretacije so polne emocij, ki poslušalcev ne puščajo hladnih. Svetovljan in perfekcionist - tako v glasbi kot tudi v privatnem življenju - je Massimo Savić. O otroštvu, ki ga je zaznamovalo, glasbi, ki je za njega iluzija, njegovi karieri in tudi o Arsenu Dediću se je z njim pogovarjala Anja Rupel.
