Iskanje
Prvega maja letos bo minilo 60 let od prve izdaje časopisa z imenom Delo, celoletno praznovanje pa medijska hiša Delo začenja že danes (9. januarja). Jure Apih je bil z delom na Delu povezan skoraj štiri desetletja: od kreativnega direktorja prve prave oglaševalske agencije v Sloveniji, Studia Marketing Delo, prek urednika politično-informativnega tednika Teleks, do glavnega urednika in predsednika uprave Dela. Zakaj je ideja, da časopis lahko kupi bralce zgolj iluzija? O komercializaciji in monopolih v slovenski medijski krajini, o mokrih sanjah politike imeti »svoje« medije, in tudi, zakaj so mediji krivi za vse ter kam so se izgubili slovenski »brandi«.
Prvega maja letos bo minilo 60 let od prve izdaje časopisa Delo, Jure Apih je bil z delom tam povezan skoraj štiri desetletja
Prvega maja letos bo minilo 60 let od prve izdaje časopisa z imenom Delo, celoletno praznovanje pa medijska hiša Delo začenja že danes (9. januarja). Jure Apih je bil z delom na Delu povezan skoraj štiri desetletja: od kreativnega direktorja prve prave oglaševalske agencije v Sloveniji, Studia Marketing Delo, prek urednika politično-informativnega tednika Teleks, do glavnega urednika in predsednika uprave Dela.
Jure Apih vidi časopis prihodnosti kot intelektualni izdelek. V njem hoče dobiti razmišljanja pametnih, obveščenih, razgledanih, lucidnih novinarjev.
Meni se je časopis vedno zdel kot pismo, ki ga novinar piše bralcu. Je neposredna in individualna oblika komunikacije, čeprav je natisnjen v nakladi več tisoč ali več deset tisoč izvodov.
V spominu nekoliko starejših slovenskih bralcev je tednik Teleks, ki je v svojem času veljal za veliko osvežitev na slovenskem medijskem prostoru, bil je tiha avantgarda, Jure Apih pa je z njim “prezgodaj kikirikal”.
Državljanski pogum Slovencev se je rodil konec osemdesetih let v pismih bralcev v Delovem PP 29.
Ko primerja razmere v medijih nekoč in danes, ne idealizira preteklosti, ugotavlja pa, da je svet postal tako brutalen, da nikogar več ni sram funkcionirati na pritlehen način.
V družbi je določena distribucija moči, vpliva, nesramnosti, ki strukturira družbo ne glede na sistem, v katerem je. Zato se sprašujem, ali smo sploh imeli drugo možnost, bi sploh lahko izbrali drugačno pot?
Zaupanje v medije in novinarje je izjemno nizko. Po Apihovem mnenju precej odgovornosti za nastali položaj nosi novinarski ceh. Novinarji se velikokrat znajdejo med vizijo poslanstva in prisilo ekonomske uspešnosti.
Profesionalna odličnost zagotavlja tudi ekonomsko uspešnost.
Prvega maja letos bo minilo 60 let od prve izdaje časopisa z imenom Delo, celoletno praznovanje pa medijska hiša Delo začenja že danes (9. januarja). Jure Apih je bil z delom na Delu povezan skoraj štiri desetletja: od kreativnega direktorja prve prave oglaševalske agencije v Sloveniji, Studia Marketing Delo, prek urednika politično-informativnega tednika Teleks, do glavnega urednika in predsednika uprave Dela. Zakaj je ideja, da časopis lahko kupi bralce zgolj iluzija? O komercializaciji in monopolih v slovenski medijski krajini, o mokrih sanjah politike imeti »svoje« medije, in tudi, zakaj so mediji krivi za vse ter kam so se izgubili slovenski »brandi«.
Prvega maja letos bo minilo 60 let od prve izdaje časopisa Delo, Jure Apih je bil z delom tam povezan skoraj štiri desetletja
Prvega maja letos bo minilo 60 let od prve izdaje časopisa z imenom Delo, celoletno praznovanje pa medijska hiša Delo začenja že danes (9. januarja). Jure Apih je bil z delom na Delu povezan skoraj štiri desetletja: od kreativnega direktorja prve prave oglaševalske agencije v Sloveniji, Studia Marketing Delo, prek urednika politično-informativnega tednika Teleks, do glavnega urednika in predsednika uprave Dela.
Jure Apih vidi časopis prihodnosti kot intelektualni izdelek. V njem hoče dobiti razmišljanja pametnih, obveščenih, razgledanih, lucidnih novinarjev.
Meni se je časopis vedno zdel kot pismo, ki ga novinar piše bralcu. Je neposredna in individualna oblika komunikacije, čeprav je natisnjen v nakladi več tisoč ali več deset tisoč izvodov.
V spominu nekoliko starejših slovenskih bralcev je tednik Teleks, ki je v svojem času veljal za veliko osvežitev na slovenskem medijskem prostoru, bil je tiha avantgarda, Jure Apih pa je z njim “prezgodaj kikirikal”.
Državljanski pogum Slovencev se je rodil konec osemdesetih let v pismih bralcev v Delovem PP 29.
Ko primerja razmere v medijih nekoč in danes, ne idealizira preteklosti, ugotavlja pa, da je svet postal tako brutalen, da nikogar več ni sram funkcionirati na pritlehen način.
V družbi je določena distribucija moči, vpliva, nesramnosti, ki strukturira družbo ne glede na sistem, v katerem je. Zato se sprašujem, ali smo sploh imeli drugo možnost, bi sploh lahko izbrali drugačno pot?
Zaupanje v medije in novinarje je izjemno nizko. Po Apihovem mnenju precej odgovornosti za nastali položaj nosi novinarski ceh. Novinarji se velikokrat znajdejo med vizijo poslanstva in prisilo ekonomske uspešnosti.
Profesionalna odličnost zagotavlja tudi ekonomsko uspešnost.
Medtem ko smo priča znanstvenemu dosežku človeštva, saj se je vesoljska človeška odprava od Zemlje oddaljila najdlje, pa Zemljo, svet, človeštvo pretresa dogajanje, ki se mu ni mogoče izogniti. Dosedanje vrednote in pravila, ki so – vsaj večinoma – veljali do zdaj, se umikajo nekemu drugemu svetu, ki ga vodijo politiki, ki so pravzaprav psihopatske osebnosti, in peščica najbogatejših. Ljudi ne usmerjajo več zavedanje skupnosti, spoštljivost in razumevanje, ampak spletni algoritmi, laži, gotovo tudi strah pred prihodnostjo. V kakšnem svetu živimo in kako razumeti sedanji čas, predvsem pa, kako ohraniti trezen razum? O tem bo v oddaji Intervju na Prvem govorila dr. Renata Salecl, mednarodno uveljavljena filozofinja in sociologinja, predavateljica ter avtorica številnih knjig, člankov in kolumen.
47 min • 15. 04. 2026
Arhitektka po izobrazbi, popotna fotografinja po srcu – Andreja Ravnak, najboljša popotna fotografinja na svetu leta 2023, nam je zaupala skrivnosti svojega ustvarjanja. Od valovitih toskanskih polj do hmeljišč Savinjske doline - njene fotografije očarajo s perspektivo, svetlobo in kompozicijo. V oddaji Intervju je spregovorila o svojih izkušnjah, najljubših fotografskih lokacijah, arhitekturnem razumevanju prostora, razkrila pa nam je tudi svoj pogled na fotografijo v dobi mobilnikov in umetne inteligence.
47 min • 08. 04. 2026
Intenzivna militarizacija, kopičenje oboroženih spopadov, naraščajoča polarizacija in radikalizacija, razvoj umetne inteligence v vojaške namene in ponoven vznik nacionalističnih diskurzov. To je svet, v katerem živimo, zato se upravičeno s strahom oziramo v prihodnost. Profesor zgodovinske sociologije dr. Siniša Malešević na University College Dublin preučuje vojno, nasilje, nacionalizem, družbeno teorijo in tudi imperije. V Ljubljani je marca sodeloval na znanstvenem simpoziju Aleša Debeljaka, ki so ga ob 10-ti obletnici smrti organizirali na Katedri za kulturologijo Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani. V okviru obiska je za študente obramboslovja pripravil predavanje z naslovom Vojaki, civilisti in nacionalizem. Po predavanju se je z njim pogovarjala novinarka Urška Henigman.
42 min • 01. 04. 2026
Evropa se v zadnjih letih znova intenzivno vprašuje o svojih mejah, identiteti in ravnotežjih moči. V središču teh razprav so pogosto države Srednje in Vzhodne Evrope – od baltskih do Poljske in Ukrajine. Kako te spremembe vidi nekdo, ki regijo opazuje kot potopisec, novinar in esejist? Nikodem Szczyglowski – pisec, prevajalec in poznavalec srednjeevropskega prostora, ki je študiral mediteransko arheologijo v Lodžu in menedžment v Pragi, že vrsto let raziskuje zgodovinske in kulturne plasti evropskih pokrajin. O državah ob Baltskem morju, o odnosih med Poljsko in Ukrajino, o tem, kako se danes spreminja Evropa – in tudi o tem, kako je v tem prostoru videti Slovenija, se je z njim v oddaji Intervju pogovarjal Marko Rozman.
39 min • 25. 03. 2026
Že enajsto leto zapored je tretja sreda v marcu slovenski dan možganov, namenjen ozaveščanju o njihovem pomenu, raziskovanju delovanja ter skrbi za zdravje našega živčevja. Ob tem bodo letos v Sinapsi, slovenskem društvu za nevroznanost, predstavili javno pobudo za oblikovanje nacionalne strategije za zdravje možganov. Več o tem, pa tudi o pristopu k Evropskemu partnerstvu za zdravje možganov, pomenu bazičnih nevroznanstvenih raziskav ter o javnozdravstvenem, gospodarskem in socialnem bremenu, ki ga bolezni možganov pomenijo za družbo, bo v sredinem Intervjuju na Prvem povedal prof. dr. Boris Rogelj, predsednik Slovenskega društva za nevroznanost in vodja Odseka za biotehnologijo na Inštitutu Jožef Stefan. Z njim se bo pogovarjala Mojca Delač.
45 min • 18. 03. 2026
