Iskanje
Tokrat bomo obiskali vseh 27 držav Evropske unije, brez da bi zapustili Celje. V knežjem mestu so namreč včeraj pripravili tradicionalno prireditev Evropska vas. Otroci iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter še nekaterih drugih zavodov s širšega celjskega območja so na stojnicah pričarali podobe, okuse, zvoke, ritme in zanimivosti iz različnih držav Evropske unije. To je sicer bila le češnja na torti projekta, ki so ga izvedli že 19., ta pa vedno poteka skozi celotno šolsko leto. Na začetku le-tega si posamezni vrtec ali šola izbere eno državo Unije in jo nato otroci spoznavajo z vseh možnih vidikov pri različnih predmetih in obšolskih dejavnostih. Glavne značilnosti izbranih držav pa so v sredo predstavil ina celjskem glavnem trgu. Tam je bil tudi Matija Mastnak.
Tokrat bomo obiskali vseh 27 držav Evropske unije, brez da bi zapustili Celje. V knežjem mestu so namreč včeraj pripravili tradicionalno prireditev Evropska vas. Otroci iz vrtcev, osnovnih in srednjih šol ter še nekaterih drugih zavodov s širšega celjskega območja so na stojnicah pričarali podobe, okuse, zvoke, ritme in zanimivosti iz različnih držav Evropske unije. To je sicer bila le češnja na torti projekta, ki so ga izvedli že 19., ta pa vedno poteka skozi celotno šolsko leto. Na začetku le-tega si posamezni vrtec ali šola izbere eno državo Unije in jo nato otroci spoznavajo z vseh možnih vidikov pri različnih predmetih in obšolskih dejavnostih. Glavne značilnosti izbranih držav pa so v sredo predstavil ina celjskem glavnem trgu. Tam je bil tudi Matija Mastnak.
V tokratnem Lokalnem času smo zavili v Posočje, Mariša Bizjak nas je že navsezgodaj zjutraj odpeljala nad Tolmin, od koder se je odprl čudovit razgled na aktualno lokalno dogajanje.
13 min • 04. 12. 2025
Vzgojiteljica Sabina Skok je izdala knjigico z naslovom »Dora gre na Snežnik«. Poučna zgodba najmlajše uči spoštovanja do narave in dediščine, deklica pa na vrhu 1.796 metrov visokega primorskega očaka uživa v čudovitem razgledu in si privošči domače, avtohtone jedi. Ko se s Snežnika spustimo v dolino in se odpravimo proti Krasu, pa lahko tamkajšnje avtohtone jedi in pijačo ter kraško arhitekturo doživljamo na tradicionalnih osmicah. In ker je Kras povezan s kamnom, smo se pozanimali, kam je sežanski Vinakras spravil penino, kjer se bo dve leti starala, in obiskali študenta Višje strokovne šole Sežana, smer kamen, Martina Kandida, ki je na evropskem tekmovanju mladih strokovnjakov v poklicih Euroskills odlično branil slovenske barve.
12 min • 27. 11. 2025
Novembra pred 6. desetletji so se na svoji prvi vaji zbrali ustanovitveni člani Ljutomerskega okteta, ki je že kmalu postal eden od pomembnih oktetov v Sloveniji. Še danes se ponaša z okoli 30. nastopi na leto doma in v tujini, tradicija pa mu poleg odgovornosti, srčnosti in ponosa narekuje tudi skrbno negovanje slovenskega glasbenega izročila. To v poslušalcih zbuja in goji čut za slovensko besedo, domoljubnost, poštenost in ponos, skratka vrednote, ki so jih v Prlekiji znali ceniti že od nekdaj. Ljutomerski oktet se v množici pevskih zborov in skupin ponaša z najdaljšo tradicijo neprekinjenega petja, sicer pa je bilo slovensko pevsko društvo v Ljutomeru ustanovljeno že pred 131. leti. Pripravila: Lidija Kosi. Na fotografiji: Zdajšnji in nekdanji člani.
13 min • 20. 11. 2025
V novembru so javne ustanove po državi odete v modro barvo, tako ozaveščajo in podpirajo sladkorne bolnike. Društvo sladkornih bolnikov Posavja deluje že 40 let in v druženju in izobraževanju o bolezni združuje preko 500 članov. V Posavju, kjer nasprotujejo spremembi uredbe o določitvi zdravstvenih regij, ki predvideva združevanje posavske in jugovzhodne zdravstvene regijo v eno, od poletja deluje tudi mobilni paliativni tim, ki pomaga bolnikom in njihovim svojcem na domu.
12 min • 13. 11. 2025
Po poteh Črnjanskega rokopisa smo se odpravili v tokratnem Lokalnem času. Gre za skoraj 400 let star dokument, ki je bil javnosti do zdaj manj znan, po novem pa je vpisan na Unesco nacionalno listino Spomin sveta in je torej pomemben za vso Slovenijo. Zakaj je tako in kako so lahko knjigo ohranili? Ob tem tudi pojav bukovništva, ki se je prav na Koroškem najbolj razcvetel zaradi izjemnega pomanjkanja knjig pred stoletji. Ob koncu zavijemo še na drugi del Koroške, v Dravsko dolino, kjer je beležijo še eno zgodbo, ki si jo je vredno vzeti za zgled. Z izjemno podporo občine invalidi zapisujejo nove življenjske zgodbe in delajo v Zavodu Radela, ki je praznoval 10. obletnico.
12 min • 06. 11. 2025
