Skladatelj sočnih, živahnih in ljudsko obarvanih del
126 let življenja mestnega kina na Ptuju
O zgodovini telesne kulture na Slovenskem
Duhovnik, zborovodja in skladatelj Angelik Hribar se je izobraževal pri Kamilu Mašku, Antonu Nedvědu in Antonu Foersterju. Od leta 1873 naprej je bil zborovodja cerkvenega pevskega zbora v frančiškanski cerkvi v Ljubljani. Bil je soustanovitelj Cecilijinega društva, 27 let pa je poučeval na orglarski šoli. Njegove skladbe so ljudsko obarvane, sočne in živahne ter po večini homofone, cecilijanska načela pa se razločneje kažejo predvsem v njegovih latinskih mašah. Slišali bomo odlomek pesmi »Ti , o Marija«, ki jo je leta 1994 zapel Slovenski komorni zbor, dirgent je bil Mirko Cuderman *Posnetek Po njegovi smrti sta Hugolin Sattner in Stanko Premrl izdala tri zvezke njegovih skladb. Duhovnik, zborovodja in skladatelj Angelik Hribar se je rodil pred 180 leti (1843) v Zgornjem Tuhinju.
3. marca 1897 so se v prostorih današnjega Mestnega kina Ptuj odvrteli koluti prve kinematografske predstave, to pomeni, da je tamkajšnji mestni kino najstarejše še vedno dejavno okolje, namenjeno projekciji filmov na Slovenskem. Ptuj je prvo projekcijo filma doživel le dobro leto po tem, ko sta brata Lumière kinematograf predstavila prebivalcem Pariza. Kinematograf na Ptuju ali “žive fotografije”, kot so ga takrat imenovali v časopisnem članku, je med drugim prikazal filma Pralnica in Plavalna šola. Manjkal pa ni niti Prihod vlaka na postajo, torej sloviti film, ki sta ga brata Lumière prikazala na svoji prvi javni predstavi. Projekcije filmov so potekale od ponedeljka do sobote ob 20. uri, v nedeljo pa ob 15., 16.30 in še ob 20. uri. Zaradi velikega zanimanja so uvedli še nedeljske dopoldanske projekcije. Filmov željni obiskovalci so za projekcije odšteli od 30 do 80 takratnih vinarjev.
Zgodovinar športa Drago Stepišnik je leta 1930 diplomiral iz geografije in zgodovine na filozofski fakulteti v Ljubljani. 44 let pozneje (1974) je z disertacijo o razvoju šolske telesne vzgoje na Slovenskem v letih od 1848 do 1914 doktoriral na fakulteti za telesno kulturo v Beogradu. Pred vojno je bil profesor v Ljubljani, potem udeleženec narodnoosvobodilnega gibanja in po vojni med drugim redni profesor na Visoki šoli za telesno kulturo in njen prvi rektor. Posvetil se je raziskovanju zgodovine športa ter objavil vrsto publikacij in strokovnih razpravo o njej. Leta 1963 je postal član mednarodne komisije za zgodovino športa pri Unescu, dvakrat pa je prejel Bloudkovo nagrado. Drago Stepišnik, ki je bil v mladosti tudi član jugoslovanske atletske reprezentance ter aktiven telovadec, se je rodil leta 1906 v Polhovem Gradcu.
3. marca 1929 so na vremenski merilni postaji, ki je tedaj delovala pri Vinarski in sadjarski šoli – današnji Biotehniški šoli na zahodnem obrobju Maribora – izmerili jutranjo temperaturo minus 17,7 stopinje, naslednji dan pa še minus 15,7 stopinje Celzija. Po daljšem obdobju otoplitve, ko so bile temperature dalj časa nad 10 stopinj, je nagel padec temperature povzročil hudo pozebo sadovnjakov in vinogradov. Zima 1928/29 velja za eno najhujših v 20. stoletju pri nas. Kar dvajset merilnih dni je vztrajala s temperaturami, ki so bile nižje od minus 15 stopinj. Absolutni rekord je bil dosežen 11. in 12. februarja leta 1929, ko je temperatura padla na minus 27,2 stopinje Celzija. Tedaj je zmrzovalo celo morje, pozebi je sledil izpad pridelka oljčnega olja, vina in sadja, začela se je huda gmotna kriza, po njej pa prvi val ekonomskega izseljevanja iz naših krajev – še posebno s Primorskega.
