Slikarska družina iz Kamnika
Gledališčnik, satirik in aforist
Sodobni koncepti nege bolnika
*Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Leta 1844 se je v Praporžištu na Češkem rodil revmatolog in apiterapevt Filip Terč. Na Dunaju je študiral medicino, leta 1875 pa je prišel v Maribor in se posvetil splošni medicinski praksi. Že takrat je bil velik ljubitelj čebel. Na moškem učiteljišču je predaval splošno higieno in stomatologijo ter pomagal pri praktičnem pouku čebelarstva. Bil je tudi predsednik mariborske podružnice Štajerskih čebelarjev, pisec, planinec, član Slovanske čitalnice in eden izmed ustanoviteljev Narodnega doma. Leta 1878 se je posvetil raziskovanju vpliva čebeljega strupa ali apitoksina na zdrav in bolan organizem. S pravilno zastavljenimi, načrtovanimi poskusi in kritičnim kliničnim opazovanjem je zasnoval svojo čebeljo terapijo in hkrati utiral pot poznejši alergologiji in imunologiji, farmacevtsko industrijo pa posredno spodbudil k izdelavi apitoksinskih pripravkov. Filip Terč je neodvisno od tujih avtorjev spoznal zdravilnost apitoksina, zato v srednji Evropi velja za začetnika apiterapije.
V drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja je v Kamniku in Ljubljani delovala slikarska družina Koželj. Slikarsko delavnico v Kamniku je ustanovil Matija Koželj, kranjski slikar pozne nazarenske smeri. Sin Anton je bil eden izmed najbolj priljubljenih ilustratorjev prve polovice 20. stoletja; izdelal je niz portretov slovenskih književnikov in slikal religiozne podobe. Drugi sin, Maks Koželj – rodil se je na današnji dan leta 1883 v Kamniku – se je po študiju v Pragi in Münchnu najprej pridružil očetu v njegovi delavnici, potem pa se je posvetil krajinarstvu. Njegove krajine v olju, temperi in akvarelu, predvsem panorame Kamniško-Savinjskih Alp, so slikane realistično in v umirjenih barvah.
Književnik Dušan Mevlja izvira iz družine, ki so jo okoliščine po prvi svetovni vojni pripeljale iz Trsta v Maribor. Po končani osnovni šoli je opravil dva letnika učiteljišča, potem pa so ga izključili, češ da je član ilegalne mladinske organizacije. Preselil se je v Ljubljano, se vpisal na igralsko šolo na konservatoriju in v drugem letu okupacije odšel v partizane ter se na osvobojenem ozemlju v Beli krajini pridružil Slovenskemu narodnemu gledališču. *Posnetek Po vojni je postal član mariborske Drame. Gledalcem se je najbolj priljubil v tragikomičnih vlogah, skoraj dve desetletji je urejal tudi gledališki list za Dramo in Opero. Pisal je humoreske, anekdote, satire in aforizme, pesmi ter dramska besedila in mladinsko literaturo. Kot humorist in satirik je bil med uredniki in sodelavci mariborskega Totega lista ter eden prvih in stalnih sodelavcev Pavlihe. Dušan Mevlja se je rodil leta 1920 v Mariboru.
Višja medicinska sestra Stana Kávalič si je prve pedagoške izkušnje nabrala na Srednji zdravstveni šoli v Celju, potem pa je bila vse do upokojitve predavateljica na Višji šoli za zdravstvene delavce v Ljubljani. Z znanji, ki si jih je pridobila kot štipendistka Svetovne zdravstvene organizacije v Edinburgu na Škotskem, pa tudi drugod po Evropi in v Združenih državah Amerike, je postavljala temelje sodobne patronažne zdravstvene nege na Slovenskem. Ta naj bi kot stroka temeljila na etičnih vrednotah in močnih teoretičnih osnovah, podprtih z raziskovalnim delom ter z individualnim pristopom k bolniku oziroma varovancu. Za svoja prizadevanja je leta 1993 prejela priznanje Republike Slovenije na področju zdravstva ter nagrado “3M” Mednarodnega sveta medicinskih sester. Stana Kavalič se je rodila leta 1934 v Ljubljani.
