Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Korejščina je uradni jezik v obeh Korejah, tako v Severni kot v Južni. Je tudi eden od dveh uradnih jezikov v Korejski avtonomni prefekturi Janbian na Kitajskem. Po svetu je približno 78 mililijonov govorcev korejščine. O korejščini, ki velja za enega najtežjih jezikov na svetu in o njeni pisavi, smo se pogovarjali z dr. Natašo Visočnik iz Filozofske fakuiltete v Ljubljani.
Korejski polotok je bil skozi zgodovino prizorišče številnih krutih vojaških spopadov. Samo v 7. stoletju so se, na primer, Korejci štirikrat zapletli v vojno s Kitajci. Mongoli so nato njihovo deželo opustošili v 13. stoletju, ob koncu 16. stoletja pa so jo s tlemi zravnali še Japonci. In vendar lahko rečemo, da je bila v vsej korejski zgodovini najbolj krvava prva polovica dvajsetega stoletja s kar tremi milijoni mrtvih in ranjenih v vojni med Severno in Južno Korejo. Neposredno pred tem pa so Korejci desetletja trpeli pod brezobzirno kolonialno oblastjo dežele vzhajajočega sonca. Zakaj je bil ta čas na Korejskem polotoku tako nemil? Kaj je pravzaprav povzročilo vso to grozo? – To smo preverjali v tokratnih Podobah Koreje, ki jih je pripravil Goran Dekleva.
Tehnično še vedno velja, da sta Severna in Južna Koreja v vojni. Korejski polotok – velik za malo več kot 10 Slovenij – na katerem živi skoraj 77 milijonov ljudi, danes velja za enega največjih razlogov za nestabilnost in negotove varnostne razmere v regiji. A gre vendarle za enotno zgodovino in nacionalno homogenost.
Sloves Korejcev, da jih ni najbolj smiselno napadati z vojaško močjo, se je v dolgih stoletjih nič kolikokrat potrdil. Vse do modernih časov ne Kitajski ne Japonski ni uspelo, da bi si podredile korejski polotok. Poskušali sta sicer obe, večkrat. Nekaj več uspeha, čeprav le začasno, so imeli Mongoli. Mnogo bolj dojemljivi so bili Korejci pri sprejemanju kulturnih dobrin in bližina velike sosede se v tem pogledu kaže na vsakem koraku. V korejsko zgodovino je pokukala Nina Slaček.
Južna Koreja je danes na področju visoke tehnologije s svojimi, vsem dobro poznanimi podjetji, kot so Samsung, Hyundai ali LG, med vodilnimi državami na svetu. Njihov uspeh temelji na prav posebenem gospodarskem modelu. Foto: Nicholas Nova/Flickr
Južna Koreja velja za tehnološko najbolj razvito družbo na svetu. Ima najhitrejšo internetno hitrost, kar 90 odstotkov Korejcev uporablja pametni telefon, družabna omrežja pa predstavljajo pomemben vidik identifikacije in glavi vir komunikacije med Južno Korejci.
Južnokorejska sedma umetnost nam je še vedno v veliki meri neznana. Mednarodni preboj je dosegla na prelomu tisočletja. Danes imajo kar nekaj etabliranih režiserjev kot so Jang Sun-woo, Kim Ki-duk, Hong Sang-soo, ki so prisotni na številnih festivalih po svetu.
K-pop je eden glavnih elementov Korejskega vala, torej glavni izvozni produkt južnokorejske popularne kulture, ki jadra na krilih interneta in socialnih omrežij. Zato doseže predvsem mlade, starostno skupino, ki največ časa preživi na spletu. Tam vsakodnevno spremljajo svoje idole, se družijo z drugimi oboževalci in kupujejo vse v povezavi s svojim najljubšo skupino. K-pop je milijonski posel, k-pop zvezdniki oziroma idoli, kot jih imenujejo, pa dragi produkti, ki jih kot po tekočem traku izdelujejo založbe.
Ko v Južni Koreji šolski zvonec naznani konec pouka, mnogi otroci odidejo na trening taekwondoja. Čeprav so to tradicionalno korejsko borilno veščino po množičnosti prehiteli nekateri drugi športi, pa v srcih prebivalcev polotoka jutranje tišine še vedno ohranja prav posebno mesto. V olimpijski rubriki Podobe Koreje se bomo tokrat oblekli v dóbok, spoznali taekwondo in besedo čast napisali z velikim Č.
Kaj poleg kimčija še zaznamuje tamkajšnjo kulinariko, kako postrežejo obrok in ali tudi v Južni Koreji množično gledajo kuharske šove?
Kako bi južni Korejci pravzaprav opredelili svoj narodni značaj? Kakšen odnos imajo do svoje zgodovine in kako občutijo življenje v današnji družbi? Kakšno občutenje sveta je značilno za prebivalce te države? – Odgovor iščemo v prvem prispevku v seriji Podobe Koreje, v katerem pred mikrofonom gostimo dr. Byounga Yoonga Kanga, ki na Oddelku za azijske študije ljubljanske Filozofske fakultete že več let predava korejsko književnost. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva.