Iskanje
45 min • 03. 02. 2025
Štirikrat je vodil Emo, a šele v petem poskusu je vzel vajeti v svoje roke in zmagal. V Švico odhaja z jasno misijo, da Slovenija postane druga Švica oziroma prva evrovizijska zmagovalka po Švici.
Po diplomi na igralski akademiji je za osem let postal član ansambla ljubljanske Drame. Pričakovali bi, da bo stremel k zahtevnim in kompleksnim vlogam, ki ga bodo pripeljale do statusa prvaka Drame ter da si bo nekoč, v zrelih letih, nadel Borštnikov prstan. Ampak ni ustregel pričakovanjem večine, potreboval je svobodo in pred sedmimi leti dal odpoved v največjem slovenskem gledališču. Ustvarjalec, ki premore vsaj ducat izjemnih talentov. Igralec, voditelj, mojster preobrazbe in preobleke, pevec. Marsikdo bi pomislil, da njegove ustvarjalne prioritete ustrezajo pravkar povedanemu vrstnemu redu. In da je prepevanje nekakšna dopolnilna dejavnost, s katero se le občasno postavi na ogled. Ampak to ne drži. Gost tokratne epizode Prvakov tedna bo letos izdal prvi samostojni studijski glasbeni album. Zanemarljiv ni niti podatek, da je imel na vseh večjih slovenskih televizijah svojo oddajo ali pa je bil vsaj njen ključni člen. Sledilcev mu ne manjka, ne glede na to, ali se postavi v vlogo Putina, Trumpa, Angele Merkel, papeža Frančiška ali Luke Dončića. Ampak ogromna množica sledilcev mu ni dala odgovora na vprašanje, komu ali čemu naj sledi on. Če ne bi bilo tiste grozne Mojčine diagnoze, morda ne bi sklenil, da bo odtlej sledil svojemu srcu. Prav tako dobro kot v privzetih vlogah svetovnih voditeljev se znajde v miniaturnih vlogah vsakdanjega življenja. Z veseljem se z otroki podi za žogo, karta, igra video igrice, se loti vseh gospodinjskih opravil, za nameček pa si je zadal še cilj - svoje telo spraviti v najboljšo možno pripravljenost. Gost 99. epizode Prvakov tedna je Klemen Slakonja.
Štirikrat je vodil Emo, a šele v petem poskusu je vzel vajeti v svoje roke in zmagal. V Švico odhaja z jasno misijo, da Slovenija postane druga Švica oziroma prva evrovizijska zmagovalka po Švici.
Po diplomi na igralski akademiji je za osem let postal član ansambla ljubljanske Drame. Pričakovali bi, da bo stremel k zahtevnim in kompleksnim vlogam, ki ga bodo pripeljale do statusa prvaka Drame ter da si bo nekoč, v zrelih letih, nadel Borštnikov prstan. Ampak ni ustregel pričakovanjem večine, potreboval je svobodo in pred sedmimi leti dal odpoved v največjem slovenskem gledališču. Ustvarjalec, ki premore vsaj ducat izjemnih talentov. Igralec, voditelj, mojster preobrazbe in preobleke, pevec. Marsikdo bi pomislil, da njegove ustvarjalne prioritete ustrezajo pravkar povedanemu vrstnemu redu. In da je prepevanje nekakšna dopolnilna dejavnost, s katero se le občasno postavi na ogled. Ampak to ne drži. Gost tokratne epizode Prvakov tedna bo letos izdal prvi samostojni studijski glasbeni album. Zanemarljiv ni niti podatek, da je imel na vseh večjih slovenskih televizijah svojo oddajo ali pa je bil vsaj njen ključni člen. Sledilcev mu ne manjka, ne glede na to, ali se postavi v vlogo Putina, Trumpa, Angele Merkel, papeža Frančiška ali Luke Dončića. Ampak ogromna množica sledilcev mu ni dala odgovora na vprašanje, komu ali čemu naj sledi on. Če ne bi bilo tiste grozne Mojčine diagnoze, morda ne bi sklenil, da bo odtlej sledil svojemu srcu. Prav tako dobro kot v privzetih vlogah svetovnih voditeljev se znajde v miniaturnih vlogah vsakdanjega življenja. Z veseljem se z otroki podi za žogo, karta, igra video igrice, se loti vseh gospodinjskih opravil, za nameček pa si je zadal še cilj - svoje telo spraviti v najboljšo možno pripravljenost. Gost 99. epizode Prvakov tedna je Klemen Slakonja.
Gledališka in radijska režiserka, pisateljica in publicistka, ki ji je mama ničkolikokrat rekla, a si lahko vsaj enkrat tiho. Zagovor diplome je opravila na zbombardirani akademiji, nato pa v Beogradu režirala zgolj eno predstavo. Sledila je selitev Slovenijo. Podiplomski študij je vpisala na AGRFT v Ljubljani in opravila magisterij pod mentorskim vodstvom Dušana Jovanovića. Kot samozaposlena v kulturi je v četrt stoletja ustvarila več kot osemdeset predstav v osrednjih nacionalnih in mestnih gledališčih. Ocenjuje, da razne žanrske delitve, kot so dramsko, glasbeno, lutkovno, gibalno gledališče in podobno, niso več vzdržne. V Sloveniji jo je čakal dolgoleten boj z birokratskimi mlini za pridobitev državljanstva. Ampak saj ima talent za pobiranje. Slovensko državljanstvo je dobila zaradi posebnega interesa slovenske države. Verjame v angažiranost in soodgovornost vsakogar od nas. Po naključju je postala kolumnistka Mladine in ko enega izmed zapisov prebere 120 tisoč bralcev, je publicistična zvezda rojena. Hiša in nato A si lahko vsaj enkrat tiho ter Rožančeva nagrada za najboljše esejistično delo. Humanistka, ki ima rada naravoslovje, pravi, da je kuhanje edina stvar, ki jo ne počne. Sredi prejšnjega tedna smo izvedeli, da je bila za naslednjih pet let imenovana za ravnateljico SNG Drame Ljubljana. Še preden odide na svoj prvi kolegij v novi službi, je gostja Prvakov tedna Ivana Djilas.
44 min • 01. 12. 2025
Slovenski atleti so letos skupaj zbrali devet medalj. Reprezentanca se je na ekipnem evropskem prvenstvu uvrstila med 16 najboljših v Evropi. Skok ob palici je ta čas ena izmed slovenskih paradnih in hkrati ena najbolj kompleksnih atletskih disciplin. Gostja tokratne epizode Prvakov tedna je na evropskem in svetovnem odru skoka ob palici že okrogli dve desetletji. V tem času je na tekmovanjih na prostem in dvoranskih prvenstvih osvojila kopico odličji, nanizala celo vrsto izjemnih uvrstitev in slovenski državni rekord postavila na evropski nivo. Tina Šutej pooseblja olimpijski slogan: : Hitreje, višje, močneje. K temu moramo dodati še vztrajnost, saj so se v njeni športni karieri pojavile tudi krize, poškodbe, tekmovalna smola, nehvaležna četrta mesta. Pomenljiv je podatek, da je vse članske medalje dosegla po dopolnjenem tridesetem letu. Diplomirana biologinja ne razmišlja o koncu kariere, čeprav tudi o olimpijskih igrah čez dve leti govori previdno. Letos je osvojila tri medalje na treh največjih tekmovanjih leta 2025. Srebrna je bila na evropskem in svetovnem dvoranskem prvenstvu, uspeh kariere pa je doživela na svetovnem prvenstvu na prostem v Tokiu, kjer je osvojila bron. Razglašena je bila za najboljšo atletinjo na Balkanu, uvrščena je bila med finalistke izbora za najboljšo evropsko atletinjo leta. Sredi prejšnjega tedna je petič postala najboljša atletinja Slovenije, nekaj dni pozneje z nami v Prvakih tedna.
40 min • 24. 11. 2025
V petek, 14. novembra, se je začel 14. festival Forward/ Naprej, ki ga organizira Društvo novinarjev Slovenije. Odvil se bo v treh mestih, po Mariboru se prihajajoči konec tedna festival seli v Novo Gorico, zaključil se bo v Ljubljani, 28. novembra, tudi s podelitvijo novinarskih magrad Čuvaj. Letos smo dobili Evropski akt o svobodi medijev, v začetku septembra je bil v DZ sprejet novi Zakon o medijih. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je predsednik Društva novinarjev Slovenije Gašper Andrinek, ki pravi, da smo novinarji premalo samokritični. Prehodil je pot od lokalnega časopisa do Vala 202, raje kot v zavetju studia je na terenu, med ljudmi, tudi tam kjer se pišejo nevarne zgodbe. V vrtincu globalnih dogodkov ga vedno najbolj zanimajo perspektiva in usode malih ljudi. Gašper je izkusil staro in mnogokrat empirično preverjeno pravilo: Enkrat radijec, vedno radijec. A tega ne obžaluje. Mikrofon zaradi poklicno-življenjske deformacije vzame praktično kamorkoli. Ko je treba odpreti ventil, gre v naravo, teče ali pa si privošči dobro partijo košarke.
46 min • 17. 11. 2025
10. novembra leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. 10. november je tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj. Letos je 10. november prvič državni praznik v Sloveniji, saj obeležujemo nacionalnid dan znanosti. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je prof. dr. Leon Cizelj, ki je julija postal v.d. direktorja, 1. decembra pa s polnim mandatom prevzema vodenje Instituta Jožefa Stefana, ki z več kot 1300 zaposlenimi predstavlja hrbtenico slovenskega naravoslovja in tehnologije. Med pomembnejšimi cilji, ki si jih je zadal, je inštitut zapeljati v smer raziskav od zgoraj navzdol. Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, dr. Cizelj pravi, da je znanost tek na dolge proge. Kakšen je položaj znanosti in njeno vrednotenje v slovenski družbi, se sprašujemo v Prvakih tedna na prvi slovenskid dan znanosti
48 min • 10. 11. 2025
Romi so največja etnična manjšina v Evropi, v EU jih živi šest milijonov Med popisom leta 2002 se je v Sloveniji za pripadnike romske skupnosti opredelilo 3246 ljudi. Ocene nevladnih organizacij in državnih virov govorijo o približno 7000 do 12.000 Romih, kar je okoli 0,4 do 0,5 odstotka prebivalstva Slovenije. Kako je s financiranjem občin, ki imajo evidentirana romska naselja? Ali bi morale občine prevzeti večjo odgovornost za soustvarjanje sobivanja med večinskim prebivalstvom in Romi. Ali je to naloga in odgovornost predvsem države? Pomenljiv je podatek, da imajo zaradi katastrofalnih bivanjskih razmer in socialne izključenosti, Romi v primerjavi z neromskim prebivalstvom bistveno nižjo pričakovano življenjsko dobo. Ali se ukrepe za Rome sprejema brez Romov? Ali drži, da se je kot slaba praksa izkazalo tudi to, da v danem trenutku istočasno poteka preveč programov in projektov za Rome? EU je v zadnji romski strategiji 2020 - 2030 kot glavno oviro vključevanja izpostavila anticiganizem (protiromizem). Ali se v Sloveniji soočamo z odsotnostjo dolgoročne strategije za participacijo in integracijo Romov v družbo? Tragičen dogodek v Novem Mestu in vse kar mu je sledilo zožuje prostor dialoga. V atmosferi jeze in strahu, se medsebojno nezaupanje povečuje. Pravična in učinkovita integracija Romov v slovensko družbo je proces, ki zahteva čas in se ne bo zgodila čez noč, s paketom represivnih zakonov. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je novinar in urednik oddaje Naše poti ter predsednik Romskega akademskega kluba Sandi Horvat
43 min • 03. 11. 2025
