Iskanje
Od preučevanja konkretnih poslov jugoslovanskih podjetij v deželah v razvoju do raziskav delovanja trancnacionalnih podjetij in mednarodne ekonomije nasploh
Zaslužni profesor dr. Marjan Svetličič je strokovnjak za mednarodne ekonomske odnose, ki ga nikakor ne zanimajo samo ekonomske in geopolitične teorije, ampak je več desetletij preživel v preučevanju zelo konkretne realnosti mednarodnih ekonomskih sodelovanj na terenu ter za to delo prepotoval celo vrsto držav Latinske Amerike, Afrike in Azije. Kot eden od ustanoviteljev Centra za sodelovanje z deželami v razvoju je od sredine 60-ih let preučeval predvsem posle jugoslovanskih podjetij z neuvrščenimi državami, pa tudi delovanje transnacionalnih podjetij nasploh, pripravil pa je tudi vrsto raziskav za pomembne mednarodne in domače institucije, med drugim celo strogo tajno študijo o tujih investicijah v Jugoslaviji z vidika varnosti za zvezni izvršni svet. Z začetkom 90-ih let se je odločil za akademsko pot in začel učiti mednarodno ekonomijo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, kjer je nekaj let opravljal tudi dolžnosti dekana, njegovo zanimanje za stik s študenti ter preučevanje premikov v vedno znova spreminjajoči se globalni ekonomiji - ki je od začetka njegove kariere doživela že kar nekaj radikalnih pretresov in sprememb - pa ne usiha niti po upokojitvi. O svojih bogatih izkušnjah se je z Marjanom Svetličičem za tokratno Razkošje v glavi pogovarjala Alja Zore.
Od preučevanja konkretnih poslov jugoslovanskih podjetij v deželah v razvoju do raziskav delovanja trancnacionalnih podjetij in mednarodne ekonomije nasploh
Zaslužni profesor dr. Marjan Svetličič je strokovnjak za mednarodne ekonomske odnose, ki ga nikakor ne zanimajo samo ekonomske in geopolitične teorije, ampak je več desetletij preživel v preučevanju zelo konkretne realnosti mednarodnih ekonomskih sodelovanj na terenu ter za to delo prepotoval celo vrsto držav Latinske Amerike, Afrike in Azije. Kot eden od ustanoviteljev Centra za sodelovanje z deželami v razvoju je od sredine 60-ih let preučeval predvsem posle jugoslovanskih podjetij z neuvrščenimi državami, pa tudi delovanje transnacionalnih podjetij nasploh, pripravil pa je tudi vrsto raziskav za pomembne mednarodne in domače institucije, med drugim celo strogo tajno študijo o tujih investicijah v Jugoslaviji z vidika varnosti za zvezni izvršni svet. Z začetkom 90-ih let se je odločil za akademsko pot in začel učiti mednarodno ekonomijo na ljubljanski Fakulteti za družbene vede, kjer je nekaj let opravljal tudi dolžnosti dekana, njegovo zanimanje za stik s študenti ter preučevanje premikov v vedno znova spreminjajoči se globalni ekonomiji - ki je od začetka njegove kariere doživela že kar nekaj radikalnih pretresov in sprememb - pa ne usiha niti po upokojitvi. O svojih bogatih izkušnjah se je z Marjanom Svetličičem za tokratno Razkošje v glavi pogovarjala Alja Zore.
Prof. dr. Milica Antić Gaber je ena najopaznejših slovenskih sociologinj, redna profesorica na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, nekdanja predsednica Slovenskega sociološkega društva in mednarodna predavateljica. Je članica več mednarodnih mrež, ki se raziskovalno ukvarjajo s položajem žensk v politiki. Deluje v predsedstvu Evropske sociološke asociacije, v preteklosti je bila članica strokovnega foruma Evropskega inštituta za enakost spolov s sedežem v Vilni. Njeno delo je bilo odločilno pri uvajanju vprašanj enakosti spolov v slovenski akademski in politični diskurz, ključno pa je tudi za siceršnje razumevanje sodobne slovenske družbe, predvsem na področjih, na katerih se stikajo politika, družbena moč in spol. Položaj žensk v politiki, feministična teorija, nasilje na podlagi spola, migracije in državljanstvo so nekatera izmed glavnih področij, s katerimi se raziskovalno ukvarja. Je avtorica in urednica številnih monografij, med katerimi vzbujajo posebno pozornost tiste, ki analizirajo parlamentarne volitve z gledišča spola in položaj žensk v akademski sferi. Pri svojem javnem delovanju pa je ves čas zavezana strogi znanstveni analizi z jasnim namenom – zavzemanjem za večjo pravičnost in enakost v družbi. Tokratno gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
36 min • 04. 04. 2026
V tokratni oddaji Razkošje v glavi predstavljamo dr. Majo Simoneti, eno ključnih osebnosti slovenske krajinske arhitekture in prostorskega načrtovanja. Njena pot združuje bogato prakso, znanstveno raziskovanje in neutrudno zagovorništvo javnega interesa. Je obraz vseslovenske pobude "Za drevesa gre!", ki zahteva enotno strokovno zaščito dreves v naseljih na državni ravni, urejene evidence javnih dreves ter preprečevanje nestrokovnega sekanja in obrezovanja. Zaposlena je na Inštitutu za politike prostora, ki v teh dneh praznuje 20 let delovanja. Z dr. Majo Simoneti se je pogovarjal Miha Žorž.
24 min • 28. 03. 2026
Poleg tega, da je 21. marec svetovni dan poezije in praznujejo pesniki, je danes tudi svetovni dan lutk, ki ga lutkarji s pestro ponudbo predstav obeležujejo skupaj s svojo publiko. Tako bo tudi naslednji teden, 27. marca, ko se prav na svetovni dan gledališča v Kranju začenja Teden slovenske drame – že 56. po vrsti – ,kjer lahko pričakujemo zgostitev gledališkega dogajanja z izborom najboljših predstav. Za tekmovalni in spremljevalni program letošnjega festivala slovenske dramatike in gledališča je predstave izbralo izostreno selektorsko oko Zale Dobovšek, dramaturginje, teatrologinje, kritičarke in pedagoginje, ki deluje na polju dotikanja in prekrivanja gledališča in družbe. Čeprav je doslej doživela že marsikatero grenko, vseeno ostaja predana kozmosu, ki si ga je izbrala za svoje življenjsko poslanstvo. Ne zastane pred težkimi temami, ne boji se poseganja na občutljiva področja, ne ustraši se odgovornosti ... Dr. Zala Dobovšek, ki gledališče motri in ga tudi aktivno soustvarja, tokrat gostuje v oddaji Razkošje v glavi.
39 min • 21. 03. 2026
Raziskovalna pot dr. Dominika Kozjeka se odvija na presečišču strojništva in podatkovne znanosti, zlasti umetne inteligence, z izjemnim poudarkom na prenosu znanstvenih dosežkov v industrijsko prakso. Tako je med letoma 2021 in 2023 kot podoktorski raziskovalec na Northwestern University v ZDA razvil prelomne pristope h krmiljenju procesov 3D-tiska kovin. Njegovi dosežki so objavljeni v vodilnih svetovnih znanstvenih revijah, kar ga uvršča med vidnejše raziskovalce na področju naprednih proizvodnih tehnologij. Kljub številnim ponudbam za prestižne položaje v ZDA, pa se je zavestno odločil vrniti se v Slovenijo.
22 min • 14. 03. 2026
Draga Potočnjak, igralka in neusahljiva soustvarjalka slovenske gledališko-literarne krajine z obsežnim dramskim opusom, za kar je prejela tudi nagrado Poldeta Bibiča za življenjsko delo (poleg številnih drugih nagrad), je desetletja ustvarjala v Slovenskem mladinskem gledališču. Njen angažma pa se ne konča v gledališču. Oder, kamor naposled sicer najde pot vse, kar jo nagovori s spregledanim, preslišanim in ranjenim glasom, zanjo ni zatočišče pred resničnostjo, ampak kraj, kjer resničnost lahko spregovori naglas. Verjame, da človek ne more govoriti o etiki na odru in molčati pred trpljenjem v resničnem svetu. Zato zanjo umetnost in življenje nista ločena svetova. Je umetnica, ki razume, da je umetnost tudi oblika odgovornosti, izpraševanja vesti, prisila gledanja tistega, kar bi sicer pustili globoko v temi. Na presečišču vseh njenih umetniških in drugih prizadevanj je človek, ženska pa moralno središče sveta.
38 min • 07. 03. 2026
