Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Rezultati iskanja

Brez zadetkov.

Razvoj družbe ne vodi samodejno v zmanjšanje nasilja nad ženskami

53 min 07. 12. 2021

00:00 / 53:00
10
10
Studio ob 17.00

Razvoj družbe ne vodi samodejno v zmanjšanje nasilja nad ženskami

53 min 07. 12. 2021

Opis epizode

Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju nad ženskami številne nevladne organizacije opozarjajo na problem porasta nasilja v času pandemije. Mnogo žensk in otrok je prisiljenih na samoizolacijo z nasilnežem, socialno distanciranje pa žrtvam otežuje tudi iskanje pomoči in posledično izhoda iz nasilnega odnosa. O nasilju v družini in načinih reševanja te pereče družbene problematike, pa tudi o vlogi države, šole in civilne družbe pri preprečevanju in odkrivanju nasilja v družini, voditeljica Martina Tita Mayer in predstavnice državnih organov, nevladnih organizacij in raziskovalk.

Gostje:
- Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo,
- Ana Pavlič iz Inštituta za preučevanje enakosti spolov,
- Bojana Kračan, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi,
- Barbara Jenkole Žigante, vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS,
- Biserka Lep iz Zavoda RS za šolstvo.

Nove tehnologije prinašajo tudi nove oblike nasilja. Pandemija ovira tudi delovanje proti nasilju v družini.

Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju nad ženskami številne nevladne organizacije opozarjajo na problem porasta nasilja med pandemijo. Veliko žensk in otrok je prisiljenih v samoizolacijo z nasilnežem, socialno in fizično distanciranje pa žrtvam otežuje tudi iskanje pomoči in posledično izhoda iz nasilnega odnosa. O nasilju v družini in načinih reševanja te pereče družbene problematike, pa tudi o vlogi države, šole in civilne družbe pri preprečevanju in odkrivanju nasilja v družini voditeljica Martina Tita Mayer in predstavnice državnih organov, nevladnih organizacij in raziskovalk.

Gostje:
Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo,
Ana Pavlič iz Inštituta za preučevanje enakosti spolov,
Bojana Kračan, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi,
Barbara Jenkole Žigante, vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS,
Biserka Lep iz Zavoda RS za šolstvo.

Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju nad ženskami številne nevladne organizacije opozarjajo na problem porasta nasilja v času pandemije. Mnogo žensk in otrok je prisiljenih na samoizolacijo z nasilnežem, socialno distanciranje pa žrtvam otežuje tudi iskanje pomoči in posledično izhoda iz nasilnega odnosa. O nasilju v družini in načinih reševanja te pereče družbene problematike, pa tudi o vlogi države, šole in civilne družbe pri preprečevanju in odkrivanju nasilja v družini, voditeljica Martina Tita Mayer in predstavnice državnih organov, nevladnih organizacij in raziskovalk.

Gostje:
- Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo,
- Ana Pavlič iz Inštituta za preučevanje enakosti spolov,
- Bojana Kračan, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi,
- Barbara Jenkole Žigante, vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS,
- Biserka Lep iz Zavoda RS za šolstvo.

Nove tehnologije prinašajo tudi nove oblike nasilja. Pandemija ovira tudi delovanje proti nasilju v družini.

Ob mednarodnih dnevih delovanja proti nasilju nad ženskami številne nevladne organizacije opozarjajo na problem porasta nasilja med pandemijo. Veliko žensk in otrok je prisiljenih v samoizolacijo z nasilnežem, socialno in fizično distanciranje pa žrtvam otežuje tudi iskanje pomoči in posledično izhoda iz nasilnega odnosa. O nasilju v družini in načinih reševanja te pereče družbene problematike, pa tudi o vlogi države, šole in civilne družbe pri preprečevanju in odkrivanju nasilja v družini voditeljica Martina Tita Mayer in predstavnice državnih organov, nevladnih organizacij in raziskovalk.

Gostje:
Katja Zabukovec Kerin iz Društva za nenasilno komunikacijo,
Ana Pavlič iz Inštituta za preučevanje enakosti spolov,
Bojana Kračan, višja kriminalistična inšpektorica specialistka z Oddelka za mladoletniško kriminaliteto v Upravi kriminalistične policije na Generalni policijski upravi,
Barbara Jenkole Žigante, vrhovna državna tožilka na Vrhovnem državnem tožilstvu RS,
Biserka Lep iz Zavoda RS za šolstvo.

Prikaži več Prikaži manj

Epizode

Evropski proračun v primežu zaostrenih geopolitičnih razmer, tehnoloških in okoljskih izzivov

Evropska unija se mora soočiti z zaostrenimi geopolitičnimi in varnostnimi razmerami, bliskovitim tehnološkim napredkom in okoljskimi izzivi. Kaj to pomeni za skupni evropski proračun? Kako zagotoviti dovolj skupnega denarja za konkurenčnost Evrope in skupno obrambo, ne da bi okrnili skupno kmetijsko in kohezijsko politiko? Koliko evropskih sredstev bo v prihodnje dobila Slovenija, odslej ne bo odvisno le od zahtevnih pogajanj med članicami, ampak vse bolj tudi od uspeha slovenskih raziskovalcev in podjetij na bruseljskih razpisih. O tem v S17 s predstavniki države, akademske sfere in evropske komisije. Vsebina je del projekta Dostopnost za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija.

56 min 21. 04. 2026


Rasizem v Sloveniji je precej razširjen

Rasna diskriminacija je precej bolj razširjena v naši družbi, kot si morda predstavljamo. Tarče rasne diskriminacije so pogosto tuji delavci in študenti ter prosilci za azil, z rasizmom pa se spopadajo tudi vsi temnopolti ali medrasno posvojeni otroci. Koliko je rasističnih napadov pri nas? Koliko je na sploh diskriminacije na podlagi barve kože ali etnične pripadnosti? Na katerih področjih je prisotna rasna diskriminacija? Kako preprečevati pojav rasizma? Odgovori v tokratni oddaji Studio ob 17.00ih. Gostje: Miha Lobnik, zagovornik načela enakosti; Miha Blažič, Ambasada Rog; Ana Kalin, Forum za enakopraven razvoj, ki je tudi medrasna posvojiteljica; dr. Lucija Dežan, Filozofska fakulteta Univerze v Mariboru in raziskovalka na Inštitutu za družboslovne študije, Znanstveno raziskovalno središče Koper.

56 min 20. 04. 2026


Tedenski aktualni mozaik

Kot vsak delovni petek tudi ta po poročilih ob 17ih na Prvem programu sledita pregled in komentar dogodkov doma in po svetu v Tedenskem aktualnem mozaiku ter Labirintih sveta. V Tedenskem aktualnem mozaiku bomo pogledali zlasti vse, kar se dogaja v Sloveniji v lovu na zaklad, ki tokrat sliši na ime »46 glasov«.

26 min 17. 04. 2026


Prvi semafor okrasnih invazivnih rastlin, med njimi jih je 12, ki jih strokovnjaki odsvetujejo saditi

Pomlad, povezana z urejanjem vrtov ter javnih zelenih in kmetijskih površin, je tudi čas za odgovorno izbiro domorodnih okrasnih rastlin in odgovorno odlaganje. Tujerodne okrasne rastline lahko z nenadzorovanim širjenjem v naravi in okolju povzročijo dolgoročne posledice in gospodarsko škodo. Zato je Slovenija dobila prvi semafor invazivnosti, tudi seznam dvanajstih odsvetovanih okrasnih rastlin, s katerim ozavešča ter priporoča varno izbiro rastlin za vrtove in javne površine. Semafor invazivnosti, ki je del projekta Life OrnamentalIAS in ga sofinancira Evropska unija, je povezal 215 različnih strokovnjakov. Gostje: Sonja Rozman, območna enota Zavoda za varstvo narave Kranj; Matjaž Mastnak, direktor Arboretuma Volčji Potok; Igor Škerbot, Kmetijsko-gozdarski zavod Celje; Andrej Strgar, Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije.

50 min 16. 04. 2026


Esej 2026: Klanec nekoč, danes, vedno?

V torek, 5. maja, se letos s pisanjem maturitetnega eseja začenja spomladanski del splošne mature, zato, tako kot že nekaj let zapored tri oddaje Studia ob 17h v mesecu aprilu namenjamo tej tematiki. V zadnji bomo govorili o tematskem sklopu Klanec nekoč, danes, vedno? in primerjali, iskali vzporednice in razlike ter razmišljali o glavnih likih in sporočilih obeh obveznih del: romanov z naslovom Na Klancu avtorjev Ivana Cankarja in Tine Vrščaj. Odgovorili bomo tudi na vprašanje, zakaj šolski esej šteje kar polovico ocene pri izpitu slovenščine na splošni maturi in kako se sploh lotiti pisanja te zvrsti. Kakšni sta osrednji protagonistki romanov, Francka in Eva – kaj ju najbolj označuje, kaj ju vodi naprej in kje so ključne razlike med njima? Sta konca romanov optimistična? Sta obe deli, tudi Cankarjevo, še danes aktualni in kakšno sporočilo predajata mladim? In ali usojenosti klanca res lahko pobegnemo? O vsem tem z gosti, dijakinjami 4. letnika ljubljanske Gimnazije Poljane – to so: Patricija Gosar, Laura Petrin, Mia Ratoša Rigler, Iva Tomašić, Neja Brumen, Gaja Skala, Dunja Velebit in njihovim profesorjem Vidom Skrbinškom.

80 min 15. 04. 2026


RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine
Domov V živo Podkasti Spored Kontakt