Njena karierna pot odraža značaj človeka, ki ve, kaj hoče. Zlata maturantka, ki je izbrala študij prava in diplomi dodala še znanstveni magisterij na temo delitve podedovanega premoženja v starobabilonskem obdobju. Njen obrat k pravni zgodovini izpričuje njeno strast do obče zgodovine. Če bi povezovali izbrane točke njenega življenjepisa, bi lahko ustvarili tudi naslednjo povezavo, utemeljeno na besedni igri: od stažiranja na sedežu Organizacije združenih narodov do sedeža predsednice Državnega zbora. Vmes pa 15-letna kariera v sodniški togi in hiši, kjer se tehta pravica. Z dvema obsežnima zgodovinskima romanoma se je uvrstila med sodobne slovenske pisateljice. Žensk danes ne sežigajo več na grmadah, a močnim in samosvojim ženskam, kot pravi, v pretežno patriarhalnem svetu, ni lahko. "Nisem dovolila, da politika ali pa funkcija spreminja mene, ampak, da jaz definiram funkcijo oz. politiko,'' je njena misel. Ko mora izbrati med gardo in ljudstvom, se odloči za ljudstvo, ko izbira barvo čevljev, izbere rdečo. Rdeče salonarje je označila za simbol upora proti skrajnemu šovinizmu. Kot prva predsednica slovenskega hrama demokracije je postala strelovod za številne očitke in opazke. V politiki ne misli vztrajati za vsako ceno, ampak le, dokler bo lahko naredila kaj dobrega za ljudi. V prihodnosti bi jo utegnilo zanimati vodenje pravosodnega resorja, a to ni odvisno samo od nje. Oazo miru najde v sedlu svoje kobile Gine. Ali bo fikcija njenih romanov, ki opisujejo temačne čase 17. stoletja, pred našimi očmi postala resnična »deklina zgodba« 21. stoletja? Kako prva med enakimi, izvoljenimi predstavniki ljudstva ocenjuje stanje slovenske države ob 34. rojstnem dnevu? Zakaj ji ni uspelo uresničiti zadanega cilja ob nastopu predsedniškega mandata, da bo dvignila nivo politične komunikacije pri nas? Kakšna politična zgodovina se bo na Slovenskem pisala v prihodnjih letih? Pred dnevom državnosti je gostja tokratne epizode Prvakov tedna predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič.
Srbski študentje, ki že sedem mesecev blokirajo fakultete in s tem izobraževalni proces, od oblasti ne zahtevajo več le izpolnitve štirih osnovnih zahtev, ki so jih objavili po tragediji na novosadski železniški postaji, v kateri je umrlo 16 ljudi. Sedaj aktivno izzivajo oblast Aleksandra Vučića in terjajo razpis predčasnih volitev, na katerih naj bi nastopila lista s podporo študentskega gibanja. Ali je v Srbiji začela nastajati nova politična alternativa, onkraj opozicije? Smo na pragu nove dobe Srbije, kandidatke za članstvo EU? Ali pa nemara protestniškemu gibanju začela pojenjati sapa in utegne poletje s časom dopustov razbliniti uporniški duh, na kar morda računa oblast predsednika Vučića? Odgovore na ta vprašanja je Aleš Kocjan za oddajo Eppur si muove iskal v Beogradu in Novem Sadu.
Zvone Kozamernik Gringo, ki je odrastel v nefunkcionalni družini alkoholikov in že pri dvanajstih ostal sam ter skrbel zase in za mlajšega brata, pripoveduje o svojem življenju. Nadarjeni nogometaš se je pri petnajstih moral zaposliti v pekarni in pozabiti na žogo. Svoje travme je zdravil z alkoholom, po 30 letih omame pa ga je zamenjal za kolesarjenje in odkolesaril v Neum, Beograd, Barcelono in v Stuttgart. Poslušajte njegov recept za preobrat v treznost. foto: C. Štuber
Zakaj se ideja, da bi balkanski narodi mirno sobivali v skupni federaciji, čim bolj politično in ekonomsko neodvisni od velesil, kljub nekaterim resnim poskusom nikoli ni uresničila v okviru, širšem od socialistične Jugoslavije?
Prvi prekmurski festival rokodelstva Hiperprodukcija stvari, ki je v svojo plenilsko logiko omrežila ves planet, ima rešitev. Ta je sicer še v povojih, a zdi se, da se lahko človeštvo, kot že tolikokrat, iz zagat hiperprodukcije reši s pozabljenimi tehnikami preteklosti. Še dolgo po industrijski revoluciji, ki nam je prinesla krasni novi svet, so na slovenskem podeželju uspevali rokodelci, ki so ali zase ali za bližnjo okolico, marsikateri pa tudi za širši trg, izdelovali izdelke iz naravnih materialov le z naporom svojih rok; vodila jih je neizbrisna tradicija prejšnjih rodov. Rokodelstvo je v obdobju očaranosti z industrijo in plastiko skoraj popolnoma izumrlo, a nekaj tradicionalnih rokodelcev in na novo prebujena zavest tudi v urbanih okoljih sta rokodelstvo rešila. V Sloveniji je dobro organizirano in v oddaji Nedeljska reportaža je Marko Radmilovič obiskal rokodelsko srečanje, ki je bilo prvič organizirano v rokodelsko tradicionalni pokrajini, v Prekmurju.
Podkasti Radia Slovenija so med bolj poslušanimi v Sloveniji. Mihilizem, Zverinice, Umetnost možnega, Evolucija užitka, Žoga je okrogla so naslovi le nekaterih vsebin, ki dopolnjujejo bogato ponudbo radijskih oddaj. In to ponudbo bi radi še nadgradili.
511 epizod