Prvaki tedna Urška Klakočar Zupančič: Želim si, da bi Slovenija ostala otok miru, spoštovanja in sočutja

Njena karierna pot odraža značaj človeka, ki ve, kaj hoče. Zlata maturantka, ki je izbrala študij prava in diplomi dodala še znanstveni magisterij na temo delitve podedovanega premoženja v starobabilonskem obdobju. Njen obrat k pravni zgodovini izpričuje njeno strast do obče zgodovine. Če bi povezovali izbrane točke njenega življenjepisa, bi lahko ustvarili tudi naslednjo povezavo, utemeljeno na besedni igri: od stažiranja na sedežu Organizacije združenih narodov do sedeža predsednice Državnega zbora. Vmes pa 15-letna kariera v sodniški togi in hiši, kjer se tehta pravica. Z dvema obsežnima zgodovinskima romanoma se je uvrstila med sodobne slovenske pisateljice. Žensk danes ne sežigajo več na grmadah, a močnim in samosvojim ženskam, kot pravi, v pretežno patriarhalnem svetu, ni lahko. "Nisem dovolila, da politika ali pa funkcija spreminja mene, ampak, da jaz definiram funkcijo oz. politiko,'' je njena misel. Ko mora izbrati med gardo in ljudstvom, se odloči za ljudstvo, ko izbira barvo čevljev, izbere rdečo. Rdeče salonarje je označila za simbol upora proti skrajnemu šovinizmu. Kot prva predsednica slovenskega hrama demokracije je postala strelovod za številne očitke in opazke. V politiki ne misli vztrajati za vsako ceno, ampak le, dokler bo lahko naredila kaj dobrega za ljudi. V prihodnosti bi jo utegnilo zanimati vodenje pravosodnega resorja, a to ni odvisno samo od nje. Oazo miru najde v sedlu svoje kobile Gine. Ali bo fikcija njenih romanov, ki opisujejo temačne čase 17. stoletja, pred našimi očmi postala resnična »deklina zgodba« 21. stoletja? Kako prva med enakimi, izvoljenimi predstavniki ljudstva ocenjuje stanje slovenske države ob 34. rojstnem dnevu? Zakaj ji ni uspelo uresničiti zadanega cilja ob nastopu predsedniškega mandata, da bo dvignila nivo politične komunikacije pri nas? Kakšna politična zgodovina se bo na Slovenskem pisala v prihodnjih letih? Pred dnevom državnosti je gostja tokratne epizode Prvakov tedna predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič.

Eppur si muove - In vendar se vrti Upor srbskih študentov na razpotju

Srbski študentje, ki že sedem mesecev blokirajo fakultete in s tem izobraževalni proces, od oblasti ne zahtevajo več le izpolnitve štirih osnovnih zahtev, ki so jih objavili po tragediji na novosadski železniški postaji, v kateri je umrlo 16 ljudi. Sedaj aktivno izzivajo oblast Aleksandra Vučića in terjajo razpis predčasnih volitev, na katerih naj bi nastopila lista s podporo študentskega gibanja. Ali je v Srbiji začela nastajati nova politična alternativa, onkraj opozicije? Smo na pragu nove dobe Srbije, kandidatke za članstvo EU? Ali pa nemara protestniškemu gibanju začela pojenjati sapa in utegne poletje s časom dopustov razbliniti uporniški duh, na kar morda računa oblast predsednika Vučića? Odgovore na ta vprašanja je Aleš Kocjan za oddajo Eppur si muove iskal v Beogradu in Novem Sadu.

Med štirimi stenami Travmatiziran človek laže udari kot pa se pogovarja

Zvone Kozamernik Gringo, ki je odrastel v nefunkcionalni družini alkoholikov in že pri dvanajstih ostal sam ter skrbel zase in za mlajšega brata, pripoveduje o svojem življenju. Nadarjeni nogometaš se je pri petnajstih moral zaposliti v pekarni in pozabiti na žogo. Svoje travme je zdravil z alkoholom, po 30 letih omame pa ga je zamenjal za kolesarjenje in odkolesaril v Neum, Beograd, Barcelono in v Stuttgart. Poslušajte njegov recept za preobrat v treznost. foto: C. Štuber

Sledi časa Balkanska federacija: zgodovina nikoli uresničene politične zamisli

Zakaj se ideja, da bi balkanski narodi mirno sobivali v skupni federaciji, čim bolj politično in ekonomsko neodvisni od velesil, kljub nekaterim resnim poskusom nikoli ni uresničila v okviru, širšem od socialistične Jugoslavije?

Nedeljska reportaža Rokodelci pod arkadami

Prvi prekmurski festival rokodelstva Hiperprodukcija stvari, ki je v svojo plenilsko logiko omrežila ves planet, ima rešitev. Ta je sicer še v povojih, a zdi se, da se lahko človeštvo, kot že tolikokrat, iz zagat hiperprodukcije reši s pozabljenimi tehnikami preteklosti. Še dolgo po industrijski revoluciji, ki nam je prinesla krasni novi svet, so na slovenskem podeželju uspevali rokodelci, ki so ali zase ali za bližnjo okolico, marsikateri pa tudi za širši trg, izdelovali izdelke iz naravnih materialov le z naporom svojih rok; vodila jih je neizbrisna tradicija prejšnjih rodov. Rokodelstvo je v obdobju očaranosti z industrijo in plastiko skoraj popolnoma izumrlo, a nekaj tradicionalnih rokodelcev in na novo prebujena zavest tudi v urbanih okoljih sta rokodelstvo rešila. V Sloveniji je dobro organizirano in v oddaji Nedeljska reportaža je Marko Radmilovič obiskal rokodelsko srečanje, ki je bilo prvič organizirano v rokodelsko tradicionalni pokrajini, v Prekmurju.

Javni poziv Ustvarite podkast z Radiem Slovenija

Podkasti Radia Slovenija so med bolj poslušanimi v Sloveniji. Mihilizem, Zverinice, Umetnost možnega, Evolucija užitka, Žoga je okrogla so naslovi le nekaterih vsebin, ki dopolnjujejo bogato ponudbo radijskih oddaj. In to ponudbo bi radi še nadgradili.

Prvaki tedna Urška Klakočar Zupančič: Želim si, da bi Slovenija ostala otok miru, spoštovanja in sočutja

Njena karierna pot odraža značaj človeka, ki ve, kaj hoče. Zlata maturantka, ki je izbrala študij prava in diplomi dodala še znanstveni magisterij na temo delitve podedovanega premoženja v starobabilonskem obdobju. Njen obrat k pravni zgodovini izpričuje njeno strast do obče zgodovine. Če bi povezovali izbrane točke njenega življenjepisa, bi lahko ustvarili tudi naslednjo povezavo, utemeljeno na besedni igri: od stažiranja na sedežu Organizacije združenih narodov do sedeža predsednice Državnega zbora. Vmes pa 15-letna kariera v sodniški togi in hiši, kjer se tehta pravica. Z dvema obsežnima zgodovinskima romanoma se je uvrstila med sodobne slovenske pisateljice. Žensk danes ne sežigajo več na grmadah, a močnim in samosvojim ženskam, kot pravi, v pretežno patriarhalnem svetu, ni lahko. "Nisem dovolila, da politika ali pa funkcija spreminja mene, ampak, da jaz definiram funkcijo oz. politiko,'' je njena misel. Ko mora izbrati med gardo in ljudstvom, se odloči za ljudstvo, ko izbira barvo čevljev, izbere rdečo. Rdeče salonarje je označila za simbol upora proti skrajnemu šovinizmu. Kot prva predsednica slovenskega hrama demokracije je postala strelovod za številne očitke in opazke. V politiki ne misli vztrajati za vsako ceno, ampak le, dokler bo lahko naredila kaj dobrega za ljudi. V prihodnosti bi jo utegnilo zanimati vodenje pravosodnega resorja, a to ni odvisno samo od nje. Oazo miru najde v sedlu svoje kobile Gine. Ali bo fikcija njenih romanov, ki opisujejo temačne čase 17. stoletja, pred našimi očmi postala resnična »deklina zgodba« 21. stoletja? Kako prva med enakimi, izvoljenimi predstavniki ljudstva ocenjuje stanje slovenske države ob 34. rojstnem dnevu? Zakaj ji ni uspelo uresničiti zadanega cilja ob nastopu predsedniškega mandata, da bo dvignila nivo politične komunikacije pri nas? Kakšna politična zgodovina se bo na Slovenskem pisala v prihodnjih letih? Pred dnevom državnosti je gostja tokratne epizode Prvakov tedna predsednica Državnega zbora mag. Urška Klakočar Zupančič.

Klicna koda Tržaško knjižno središče je slovensko stičišče v mestu

Plaž v tržaškem zalivu ne manjka, tako urejenih – s klasičnimi sončniki in ležalniki kot naravnih. Še pred začetkom poletja pa so nas morski psi spomnili, da si zaliv delimo z bogato paleto živalskih vrst. Evropska prestolnica kulture gosti tradicionalno vseslovensko srečanje, ki ga Urad za Slovence v zamejstvu in po svetu prireja pod geslom Dobrodošli doma. Slovenci v Benečiji zadnji dve leti intenzivno vlagajo v razvoj turizma, da bi mladim ponudili priložnost, da ostanejo v domačih dolinah. Sicer pa bo poletje postreglo z obilico slovensko obarvanih dogodkov, že ta konec tedna v Devinu Vitovska in Morje, na krasu vabijo k odrivanju kamnolomov, v Benečiji bo poleti potekal mladinski raziskovalni tabor, zadnji vikend v avgustu pa bo v Repentabru ponovno zaživela najštevilčnejša slovenska etnološka prireditev Slovencev v Italiji, kraška ohcet.

7. stran Marija Jakopin: Umor v Zrćah

S tokratnim izborom knjige v oddaji 7. stran se bomo že močno ozirali proti poletnemu preživljanju dopusta ob obali – hrvaški obali, če smo točni. Tam se namreč odvija del knjige slovenske avtorice Marije Jakopin z naslovom Umor v Zrćah. Gre za kriminalko, ki bralca tudi nasmeji. Za smeh je avtorica poskrbela tudi pri učiteljici in avtorici bloga Ajda naklada Ajdi Lalić. Z njo se je o Umoru v Zrćah pogovarjala Andreja Gradišar.

naPOTki Železniška postaja Šentjur

21. sezona oddaje Napotki nas bo popeljala po tirih, ne po cesti. Tekom poletja bomo namreč obiskali različne železniške postaje širom po Sloveniji in raziskali njihovo zgodovino, pomen železnice za kraj, kjer se nahajajo, ljudi, ki tam delajo ali morda celo bivajo. Začenjamo pa s postajo, s katere prav v teh dneh odhaja prometnik. Njegovo delo bo prevzel računalnik oz. bodo promet na njej upravljali iz večjega centra prek računalnika, ne pa na samem kraju. To je Železniška postaja Šentjur. Obiskala jo je Andreja Gradišar, ki si je tam ogledala tudi Muzej Južne železnice.

KiKs "Bi šli na počitnice v Burmo ali Svazi?"

Ste vedeli, da imamo pri nas Komisijo za standardizacijo zemljepisnih imen? Sestavlja jo 11 članic in članov, ti prihajajo iz različnih institucij, ena od nalog komisije pa je tudi ohranjanje zemljepisnih imen in njihovo pravilno zapisovanje z jezikoslovnega, etimološkega, zgodovinskega in geografskega vidika. Na primeru poimenovanja držav smo preverili, kakšne odločitve sprejemajo člani komisije.

Lokalni junak Leon Novak

Magister Leon Novak je škof Evangeličanske cerkve augsburške veroizpovedi v Sloveniji, ki pa poleg škofovskih obveznosti opravlja tudi duhovniško službo v Murski Soboti, zgledno sodeluje z drugimi cerkvami oziroma njihovimi predstavniki doma in v tujini, še posebej pa je predan humanitarnemu delu. Še pred koncem tega leta ga bo na mestu prvega med enakimi zamenjal novi evangeličanski škof, saj Leon Novak za škofovsko funkcijo ni več kandidiral. Očeta dveh otrok, moža, škofa, duhovnika, humanitarca in motorista je pred mikrofon povabila Lidija Kosi.

Svetovalni servis Električni skiroji

Električni skiroji so v preteklih nekaj letih postali ena od najbolj priljubljenih oblik mikromobilnosti pri nas, k čemur sta brez dvoma prispevali njihova praktičnost pri premagovanju manjših razdalj in cenovna dostopnost. Vse večje število e-skirojev na naših cestah pa pomeni tudi nove izzive za varnost, zakonodajo in sobivanje v prometu. Na kaj je treba biti pozoren pri nakupu in uporabi skiroja, kakšna je ustrezna zaščitna oprema in kaj o udeležbi skirojev prometu pravi zakonodaja, bo v petkovem Svetovalnem servisu povedal vodja področja varna mobilnost na AMZS-ju Erik Logar.

Jutranja vremenska fronta Kaj sporočajo in upoštevajo opozorila pred poplavami?

Te dni smo spremljali novice o neurju, ki je zajelo Istro. Pihal je močan zahodni veter, ki je podiral tudi drevesa, na razburkanem morju je trčilo več plovil. Tako kot nesreča tudi vreme nikoli ne počiva - in posledično tudi meteorologi. Da bomo v mesecih, ki so pred nami, razumeli obvestila in opozorila o poplavah z Agencije Republike Slovenije za okolje, v tokratni oddaji odgovorimo na vprašanja: kdaj je možnost za nastanek poplave večja, kaj pomeni rumeno, oranžno in rdeče opozorilo, kaj je hudourniška poplava in kakšnega pomena je stanje vegetacija. Odgovore smo poiskali pri Andreju Golobu, vodji Sektorja za meteorološke, hidrološke in oceanografske napovedi z ARSO.

Petek brez pravila Turistični vodnik: "Delam z ljudmi, ki se želijo imeti fajn."

Poln znanja, radoveden, iznajdljiv in prilagodljiv, s smislom za humor, dovolj glasen, ampak ne preveč … Kakšne so lastnosti dobrega turističnega vodnika? Sogovornik: Tine Aćimović, turistični vodnik in spremljevalec, ki ta poklic opravlja že dvajset let.

Radiosfera Kaj govorijo kiti in kako nam jih pomaga razumeti umetna inteligenca

Ne tako dolgo nazaj smo mislili, da se samo ljudje sporazumevamo z jezikom. A raziskovalci zdaj postopoma odkrivajo, kako daleč od resnice je takšno pojmovanje. Danes nam umetna inteligenca, torej prav tista tehnologija, ob kateri se sprašujemo, ali že morda jezik obvlada bolje od nas, ljudi, pomaga raziskovati tudi govorico živali. In med jeziki, ki bi jih lahko dešifrirali s pomočjo umetne inteligence, se zelo pogosto omenja govorico kitov glavačev.

Svetovalni servis Zaščita pred sončnimi žarki

Sončnim žarkom nismo izpostavljeni le med poležavanjem na plaži, ampak tudi med rekreacijo ali hitenjem po vsakodnevnih opravkih. Predvsem so ogroženi tisti, ki zaradi svojega poklica veliko časa preživijo na prostem. Kožni rak lahko dobijo tudi mladi in ljudje temnejše polti, zato o preventivi oz. zaščiti pred soncem, rednem samopregledovanju znamenj in preostalih aktivnostih, s katerimi lahko zmanjšamo tveganje za nastanek kožnega melanoma, v Svetovalnem servisu s prim. doc. dr. Tanjo Planinšek Ručigaj, predstojnico dermatovenerološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.

Več

Dogodki in odmevi Po ZDA še Izrael napadel iranski jedrski objekt Fordov

Iran in Izrael nadaljujeta medsebojno bombradiranje. Po včerajšnjem ameriškem napadu na iranske jedrske objekte je tudi izraelska vojska danes napadla Fordov. Tam je po mnenju vodje Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafaela Grossija pričakovati veliko škodo, saj so centrifuge izjemno občutljive za vibracije. Ob tem je sporočil, da se oboroženi napadi na jedrske objekte ne bi nikoli smeli zgoditi, saj lahko povzročijo radioaktivne izpuste, kar bi imelo hude posledice tudi zunaj meja napadene države. - Zaprtje Hormuške ožine, s katero grozi Iran, bi povzročilo naftni šok. - Slovenija po besedah premierja Goloba ostaja zavezana zvišanju sredstev za obrambo; vložena še ena zahteva za referendum. - Sobodajalci nezadovoljni tudi z omiljenimi omejitvami kratkoročnega oddajanja.

Aktualna tema Hrvaška se je po začetnih težavah pri črpanju sredstev iz evropskih skladov dvignila z dna lestvice

Hrvaška kot najmlajša članica Evropske unije iz evropske blaganje še vedno več prejema kot daje. V finančnem obdobju 2021- 2027 je našim južnim sosedom na voljo 25 milijard evrov. Po začetnih težavah pri črpanju sredstev iz evropskih skladov je Hrvaška v preteklem finančnem odbobju na koncu izkoristila skoraj vsa sredstva in se dvignila z dna lestvice držav Evropske unije. Kakšne so njene izkušnje z evropskimi projekti na Hrvaškem, se je s članom uprave konzultantskega podjetja za evropske projekte Ivanom Serdarušićem in predsednico ekološkega društva iz Slavonskega Broda Iris Beneš pogovarjala naša dopisnica Tanja Borčić Bernard. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Po Sloveniji Znova vzpostavljeni podvodni kameri Morske biološke postaje

Drugi poudarki iz oddaje: - Tik pred poletjem so v Slovenski Bistrici potrdili dokumentacijo za graditev nove glavne avtobusne postaje in ustanovitev mrežnega podjetniškega inkubatorja -V Idriji so proslavili spomin na odkritje bogate žile živosrebrove rude in razglasili občinske nagrajence - Spoznavali bomo reko Bistrico, ki velja za enega izmed naših najlepših vodotokov in teče skozi osrednji del Kozjanskega parka

Danes do 13:00 Iran in Izrael nadaljujeta napade, med cilji obstreljevanja spet Fordov

Izmenjevanje medsebojnih napadov med Izraelom in Iranom se nadaljuje. Izraelska vojska naj bi med drugim napadla cesto, ki vodi do podzemnega objekta za plemenitenje urana Fordov, ki so ga že včeraj ponoči bombardirale ameriške sile. Druge teme: - Ministrica Fajon: jedrski objekti ne smejo biti tarča napadov. - Evropski poslanec Prebilič se podaja na državnozborske volitve. - V Novi Gorici so se zbrali člani slovenskih kulturnih društev z vsega sveta.

Jutranja kronika Kako bo Iran odgovoril na ameriške napade?

Širši Bližnji vzhod čaka na dejanja Irana, ki je napovedal povračilne ukrepe po ameriških napadih na iranske jedrske objekte. Varnostni svet Združenih narodov sinoči ni potrdil resolucije s pozivom k prekinitvi spopadov na Bližnjem vzhodu. Kot je zatrdil iranski veleposlanik pri Združenih narodih Amir Saeid Iravani, so ameriški očitki Iranu neupravičeni in politično utemeljeni. Drugi poudarki oddaje: - Dodatna senca nad sporazumom med Unijo in Izraelom. - Premikanje figur na domači politični šahovnici. - Na prestolu lige NBA košarkarji Oklahome.

Jutranja kronika Iran ZDA napoveduje povračilne ukrepe

Iran napoveduje povračilo Združenim državam po včerajšnjem napadu na iranske jedrske objekte. O tem bo danes razpravljal Svet guvernerjev Mednarodne agencije za jedrsko energijo. Varnostni svet Združenih narodov ni sprejel resolucije s pozivom k premirju na Bližnjem vzhodu. V oddaji tudi: - Se bodo cene zobozdravstvenih storitev spremenile? - Vročinski val negativno vpliva tudi na kmetijske rastline - Raznovrstno poletno dogajanje v Škofji Loki

Zrcalo dneva Iran bi lahko v odgovor na ameriške napade zaprl strateško pomembno Hormuško ožino

Združene države so po nočnem napadu na jedrske objekte v Iranu prepričane, da so uničile tamkajšnji jedrski program. Mednarodna agencija za jedrsko energijo je potrdila, da so bili v napadu poškodovani vhodi v podzemne predore jedrskega objekta v Isfahanu, a kot so sporočili pred tem, škode, ki so jo povzročili napadi, še ni mogoče oceniti. Ameriška administracija pa poudarja, da ni v vojni z Iranom, temveč z njegovimi jedrskimi prizadevanji. Teheran je napovedal oster odziv na napad, med povračilnimi ukrepi, ki bi jih lahko uvedel, je tudi zaprtje strateško pomembne Hormuške ožine, skozi katero pretovorijo skoraj petino svetovne nafte in prav toliko zemeljskega plina.

Radijski dnevnik ZDA: iranski jedrski program je uničen

Združene države so po nočnem napadu na jedrske objekte v Iranu prepričane, da so uničile tamkajšnji jedrski program. Obenem poudarjajo, da Washington ni v vojni s Teheranom, temveč z njegovim jedrskim programom. Kot je dejal ameriški podpredsednik J. D. Vance, si Washington ne želi dolgotrajnega konflikta, zato so po njegovih besedah izvedli zelo natančen napad, ki je v skladu z ameriškim interesom; torej preprečiti Iranu, da razvije jedrsko orožje, je dejal. Teheran napoveduje oster odziv, med drugim razmišlja o zaprtju hormuške ožine, skozi katero pretovorijo približno četrtino svetovnega izvoza nafte. Drugi poudarki: - Evropska unija vpletene strani poziva k zadržanosti in vrnitvi k pogajanjem. - Nevladniki vlado pozivajo, naj v okviru javnega šolstva omogoči brezplačna učna gradiva. - Umetna inteligenca poenostavlja in potvarja znanost, poudarili na okrogli mizi v Mariboru.

Dogodki in odmevi Po ameriškem napadu na Iran pozivi k vrnitvi za pogajalsko mizo

Kaj bo sledilo ameriškemu napadu na iranske jedrske objekte? Mednarodna skupnost poziva Iran, naj se vrne za pogajalsko mizo, ta pa odgovarja, da od nje nikoli ni odšel. Ameriški predsednik Donald Trump medtem še naprej postavlja ultimate. Drugi poudarki oddaje: - Nadzor na mejah s Hrvaško in Madžarsko še najmanj pol leta. - Še eno slabo četrtletje bi lahko vodilo v večje zadolževanje države. - Jorgić izpadel v polfinalu namiznoteniškega turnirja v Tivoliju.

Danes do 13:00 Danes do trinajstih

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Jutranja kronika Združene države Amerike z bombniki napadle iranska jedrska središča

Združene države Amerike so se vključile v izraelsko-iranski konflikt. S svojimi bombniki so napadle tri iranske jedrske objekte. Ameriški predsednik Donald Trump je svetu sporočil, da so bili napadi spektakularen vojaški uspeh, ob tem pa poudaril, da bodo natančno, hitro in spretno nadaljevali napade, če se Iran ne bo odločil za mir. Teheran grozi s posledicami. Drugi poudarki oddaje: - Premier Golob od unije pričakuje prekinitev pridružitvenega sporazuma z Izraelom - Kakšne ukrepe sprejema Ljubljana za izboljšanje kakovosti zraka? - Poletna muzejska noč v kulturne ustanove po državi privabila mnogo obiskovalcev

Več

ApolloLajka Marko Peljhan, drugič – »Od takrat naprej nismo nobene rakete več izstrelili sredi mesta« in druge peripetije na poti do prvega slovenskega satelita

Ker smo v prvem pogovoru z Markom Peljhanom prišli komaj do polovice njegove nadvse zanimive zgodbe, smo ga preprosto morali še enkrat zvleči v studio. In res ni bilo odveč. Od navdušenja na revolucijo malih satelitov, oblikovanja številnih idej za prvi slovenski satelit, iskanja raket v tujini pa do - končno - olajšanja ob uspešni izstrelitvi Nema-HD.

Umetnost možnega Monetizacija nove politike – Matija Stepišnik (Večer)

Zakaj je izjava Boruta Pahorja, da dogajanja v Gazi ne bi označil za genocid, sprožila tako burne reakcije? In zakaj se je Pahor sploh odločil v tem trenutku za nastop s tako jasnimi političnimi sporočili? Nekdanji predsednik sicer pravi, da je zdaj zasebnik, pogodbenik, ki deluje na prostem trgu, opozarja Matija Stepišnik, odgovorni urednik Večera. A v tem prostoru zasebne pobude hkrati deluje kot politik in s svojimi izjavami tudi vpliva na politično dogajanje. Hkrati pa je Pahor tudi inovator in prvi obraz politike nove dobe. Proces je nepovraten in tudi pri nas vsi politiki tudi pri nas nagovarjajo volivce s kratkimi sporočili in posnetki iz zasebnega življenja na družbenih omrežjih. Z Matijo ob koncu sezone našega podkasta o politiki potegnemo črto pod zadnje burno politično leto in preslikamo realno stanje pred začetkom odločilnih predvolilnih mesecev. Gibanje Svoboda je prva stranka novih obrazov, ki ji je uspelo preživeti dve tretjini mandata, kar oži prostor političnim novincem. Na desnici prostor še vedno suvereno obvladuje SDS z Janezom Janšo, niti Novi Sloveniji niti Logarjevim Demokratom ni uspelo tega spremeniti. Izhodišča so torej jasna, kar pa ne pomeni, da sprememb ne bo. Nasprotno, izkušnje kažejo, da v teh časih lahko pričakujemo nepričakovano in da se lahko v nekaj dneh politična razmerja temeljito postavijo na glavo. Kljub temu naš podkast začasno odhaja na počitnice. Seveda pa – če bodo razmere to zahtevale – kakšna izredna epizoda to poletje ni izključena …

Umetnost možnega Polarizacija in odsotnost refleksije - Suzana Kos (Info360) in Primož Cirman (Necenzurirano)

Medtem ko divja ena vojna na evropskih tleh, druga na pragu Evrope in se ob spremljavi carinske vojne sesuva povojna ureditev sveta, se v Sloveniji največ pogovarjamo o privilegijih, kar je najbolj jasno demonstriral referendum o izrednih pokojninah umetnikov, razmišlja Primož Cirman, odgovorni urednik portala Necenzurirano: »Kot bi Slovenci živeli v votlini, kjer ni zaznati neurja, ki divja zunaj.« In tako kot se v mednarodni skupnosti moč koncentrira v rokah dveh velesil, smo na domačem prizorišču priča izraziti polarizaciji. »Slovenci živimo v dveh votlinah,« dodaja Suzana Kos, komentatorka in voditeljica na portalu Info360. »Del jih živi v votlini Janeza Janše, drugi del pa v votlini tistega, ki je v določenem trenutku njegov nasprotnik.« Med našo debato je vladni trojček predstavljal rezultate triletnega sobivanja na oblasti, a je predstavitev dosežkov zmotila objava KPK, da je zaznala utemeljen sum kršitve določb nasprotja interesov v zadevi Karigador. Kako lahko vpliva na politično dinamiko v letu pred volitvami, ki jo že narekujejo sporočila Janeza Janše na nedavnem kongresu in Roberta Goloba na strankarskem Festivalu Svobode. Vabljeni v našo družbo!

Srce bije za posel Matej Rigelnik, Equinox

Gost 36. epizode Srce bije za posel je partner in izvršni direktor nepremičninske družbe Equinox Matej Rigelnik. Kot izvrsten poznavalec nepremičninskega trga je prepričan, da je izpostavljenost Slovenk in Slovencev na področju nepremičnin odločno prevelika. Po njegovem smo pravi "nepremičninski tajkuni", v primerjavi z drugimi evropskimi narodi. Svojo izjavo podpre s številkami: 300 milijard evrov premoženja imamo v nepremičninah, zgolj 30 milijard v bankah.

Evolucija užitka »Morva sam it stran. K to tuki … to je pa res bolnica«

Psihopati iščejo izključno moč in nadzor. Njih samo to zanima.

Umetnost možnega Poreferendumska seštevanka in odštevanka - Gašper Lubej (Siol.net) in Žiga Bonča (POP TV)

Opoziciji je prvič v mandatu Golobove vlade uspel veliki met – zmagati na referendumu, in sicer o dodatkih k pokojninam izjemnih umetnikom. Kaj to pomeni za politično prizorišče leto pred volitvami? Je zmaga desne sredine že zagotovljena? Je s pozivi k bojkotu vladna koalicija naredila strateško napako ali le ublažila neizbežen poraz? Je desna sredina res tako enotna, kot se je pokazalo v nedeljo? In ali je leva sredina res tako sprta, da je že zapravila svoje možnosti na prihodnjih volitvah? Gašper Lubej, komentator in urednik na Siolu, je bil na referendumski večer v štabu SDS, Žiga Bonča, novinar in voditelj na POP TV, pa v štabu Gibanja Svoboda. Oba sta torej spremljala dogajanje iz prve vrste in oba razumeta kontekst in posledice preko ograj dnevne politike. Komentiramo tudi fenomen politika, ki vodi stranko od leta 1993 in se mu 24.maja obeta še en mandat. Je Janez Janša po več kot tridesetih letih na čelu SDS in številnih porazih močnejši kot kadar koli prej? Odgovorimo v novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega. Na poslušanje!

Srce bije za posel Medeja Lončar, Siemens

Gostja 35. epizode Srce bije za posel je direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija Medeja Lončar. Čas v katerem živimo zahteva veliko prilagoditev; dolgoročno načrtovanje je skorajda nemogoče. Situacija se na področju novih tehnologij spreminja dnevno, politični sistem pa je še vedno zasidran v preteklosti. Politiki ne poznajo posledic, ki jih ta hiter razvoj prinaša za družbo, ugotavlja sogovornica. Dodaja, da bi moralo biti sodelovanja med politiko, gospodarstvom ter civilno družbo več, a ker ga je vse manj, to sproža napetosti med akterji.

Umetnost možnega Afere in predvolilni stampedo – Matej Grošelj (Večer) in Rok Čakš (Zanima.me)

V težavah sta ta čas predsednik vlade Robert Golob in vodja največje opozicijske stranke Janez Janša. Prvi se ne more otresti očitka o konfliktu interesov, ker je šel na počitnice v hišo poslovneža Tomaža Subotiča, ki je bil nekaj časa tudi nadzornik dveh javnih bolnišnic. Drugi je v še večjih težavah, saj mu grozi celo zaporna kazen. Ali to odpira prostor drugim političnim igralcem? Ne nujno, a lahko se zgodijo tudi velike spremembe, menita najina tokratna sogovornika, Matej Grošelj, novinar Večera in Rok Čakš, urednik več spletnih portalov in zaganjalec projekta Zanima.me. Petkova sodba celjskega sodišča bo nedvomno imela politične posledice – če bo Janša obsojen ali če bo oproščen. Referendum, ki bo 11. maja, bo neke vrste prvi test. »To je Janšev referendum,« pravi Matej, ki meni, da bo SDS s pomočjo NSi težko zbrala 340 tisoč glasov proti zakonu. Rok pa meni, da to ni nemogoče, ker bo kampanja postavljala v ospredje napake vlade in (domnevne) privilegije, na kar so številni državljani še posebej občutljivi. Oba pa se strinjata, da se Logar pri tej temi verjetno ne bo jasno opredeljeval, čeprav je v parlamentu, tako kot SDS in NSi, glasoval proti. Ali to nakazuje možnost, da nove stranke računajo na možnost raznobarvne koalicije brez GS in SDS? Več v novi epizodi podkasta, ki je že v celoti v predvolilnih barvah ...

Evolucija užitka "Še dobro, da me je pustil. Drugače bi bila še vedno s tem psihičem."

Ljubezen ne boli in ne ruši samospoštovanja.

Umetnost možnega Slovenija v ogledalu – Andraž Zorko (Valicon)

Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.

ApolloLajka Marko Peljhan – Dobili smo tudi obisk nemške obveščevalne službe na Makrolab, ampak smo rekli, to je umetnost, ljudje oddajajo, mi sprejemamo

Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.

Več

Koncerti Poletna noč - Ta noč je moja

Gala koncert na Kongresnem trgu v Ljubljani je odprl 73. Ljubljana Festival. Ob spremljavi Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je pod vodstvom Patrika Grebla zazvenel izbor Benčevih največjih uspešnic v novih preoblekah. Med drugim smo slišali legendarne pesmi, kot so Ta noč je moja, Kadar ognji dogorijo, Maja z biseri, Ob šanku, Zlata obala, Nosila je rdečo rožo, V veri, da boš srečna, Ljubil bi se in Navali narod na gostilne. Na odru so se Benču poklonili izjemni vokalni solisti: Alenka Godec, Tinkara Kovač, Anika Horvat, Ana Soklič, Aleksandra Ilijevski, Karin Zemljič, Matevž Šalehar - Hamo, Bojan Cvjetićanin, Andraž Hribar, Gregor Ravnik, Sergej Škofljanec in Tomo Jurak. Glasbeno potovanje skozi Benčevo bogato kariero sta povezovala Jurij Zrnec in Bernarda Žarn.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v voditeljevih rokah. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, newyorške salse, glasbe Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road tripovski« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, 22.6.2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Lucija Grm.

Sobotni glasbeni večer Bob Margolin v koncertu na Prvem

Bob Margolin, ki nocoj nastopa v naši oddaji na Prvem, je izjemen bluzovski kitarist in pevec, ki nadgrajuje zvok stare šole bluza iz Chicaga ter ustvarja pristno glasbo današnjega časa. Rodil se je leta 1949, v sedemdesetih letih pa se je kalil v skupini legendarnega Muddyja Watersa; z njim si je pridobil izkušnje na stalnih turnejah in studijskem snemanju. Muddy Waters mu je bil velik vzornik in učitelj, to je še danes čutiti v njegovih nastopih in tako je bilo tudi na koncertu, ki ga bomo predvajali nocoj. 1. You Can't Judge a Book (Dixon) 2. Running On Empty (Sponza) 3. Long Distance Call (Morganfield) 4. T-Bone Shuffle (Walker) 5. How Long (Traditional) 6. When It All Comes Down (King) 7. Mojo Working (Morganfield) 8. Mannish Boy (Morganfield) 9. Kakanic Blues (Sponza)

Pesem v žepu Obet kantavtorskih albumov: ClaudiZu, Bilbi, Rudi Bučar

Pred začetkom poletja se v Pesmi v žepu oziramo naprej, v jesen, ki prinaša obet novih kantavtorskih albumov. K besedi povabimo tri ustvarjalce z različnih koncev Slovenije: Bilbi, ki pripravlja svojo četrto ploščo, Rudija Bučarja, ki bo imel kmalu v žepu že svoj enajsti album, ter mlado kantavtorico iz Bele krajine Klaudijo Jaketič oziroma ClaudiZu, ki bo v jeseni objavila svoj prvenec.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Priredbe so del glasbenega vsakdana tudi v narodnozabavni glasbi

Najprej poslušate Ansambel Šestica in priredbo popevke Med iskrenimi ljudmi avtorjev Mojmira glasbe Sepeta in besedila Dušana Velkavrha. S priredbami skladb različnih žanrov, vendarle pa v narodnozabavnem melosu, se bomo družili v tokratnem četrtkovem večeru. Glasbeni urednik Tomaž Guček je namreč pripravil izbor glasbenih priredb, ki drugače sodijo v kategorijo zabavne glasbe, nekaj pa je tudi vokalnih izvedb, ki jih prepeva Rudarski oktet iz Velenja. Poleg omenjenih in Ansambla Šestica vam bosta večer glasbeno obarvala še Kvintet Dori in Ansambel Toplar. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Zimzelene uspešnice iz znanih muzikalov

V Godbah z zgodbo poslušamo zimzelene melodije iz znanih muzikalov, kot so: Fantom iz opere, Evita, Lasje, Chicago, Moje pesmi, moje sanje, in drugih.

41 stopinj vročine 41 stopinj vročine

V oddaji poslušamo skladbe: Terry Gibbs/Mario Rijavec: Back Stage Blues - solista trobentač Urban Koder, pozavnist Franci Puhar Miljenko Prohaska: Barbara - solisti kitarist Miroslav Ferlež, trobentač Petar Ugrin, pianist Silvo Stingl Emil Spruk: Vision in White - solista trobentača Tomaž Gajšt in Dominik Krajnčan Thad Jones: Three and One - solisti saksofonist Blaž Trček, trobentač David Jarh in kontrabasist Aleš Avbelj Bojan Adamič: 41 stopinj vročine - solist saksofonist Tone Janša

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Kresni mesec junij

“Bog daj, dobro leto” … vsako leto, v mesecu juniju, na obhodih od hiše do hiše voščijo kresnice; dekleta in ženske v dolgih, belih, navadno lanenih oblekah s cvetličnimi venci. Tokratna oddaja je namreč obarvana s kresnimi pesmimi. Poslušamo Vokalno skupino Katice, starejšo in mlajšo skupino Adlešičkih kresnic, Dečve, projekt Sounds of Slovenija z Janezom Dovčem, Zvezdano Novaković, Maroltovke, Tamburaški in Alpski orkester Akademske folklorne skupine France Marolt ter Folklorno skupino Dragatuš.

Etnofonija Haris Pilton & Balkan Voodoo Orchestra: Soon In Your Village

Haris Pilton & Balkan Voodoo Orchestra: Soon In Your Village. Vznemirljiv album našim ušesom, glavam pa tudi nogam še lep čas ne bo dal miru. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/06/11/haris-pilton-balkan-vodoodoo-orchestra-soon-in-your-village/

Čestitke in pozdravi Nedelja, 15. 6. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Več

Lahko noč, otroci! Hroščica

… je svojo drugačnost obrnila sebi v prid. Pripoveduje: Ljerka Belak. Napisala: Ifigenija Simonovič. Posneto v studiih Radia Slovenija 2004.

RIO radijska igra za otroke Irena Androjna: Kresna noč v Sinji Dobravi

Junaki zgodbe imajo svoje velike in male težave. Kresniček, na primer, nima svoje lučke na tako pomembno noč, kot je kresna. Kako si jo bo razsvetlil?! Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Jure Culiberg Avtorica izvirne glasbe: Larisa Vrhunc Izvajalec glasbe: Oliver Dizdarević Igralci: Junijski hrošč – Zvone Hribar Kresnička Iskrica – Polona Juh Kresniček – Aleš Valič Muren – Janez Hočevar Sova – Ljerka Belak Želva – Silva Čušin Veliki veščec – Dare Valič Pevka – Martina Maurič Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2003.

Lahko noč, otroci! Hranilnik

Vsak ima svojo posebno vrednost. Pripoveduje: Nina Skrbinšek. Napisal: Hans Christian Andersen. Prevedel: Rudolf Kresal. Posneto v studiih Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Kulturomat Majsko–junijski knjigomat

V mesecu maju in juniju so izšla številna literarna dela, namenjena tako otrokom kot tudi starejšim bralcem, ki boste lahko uživali v na novo izdanih mladinskih romanih, stripih, slikanicah in pesniških zbirkah založb Grlica, Hart, Škrateljc, Miš ali Mladinska knjiga. Prva sobota poletnih počitnic je zato kot nalašč za to, da si mladi bralci sestavite seznam, v družbi katerih knjig bi si želeli preživeti vroče poletne dni.

Hudo športni Tenisač Adam Žibert Jurečič

Tenisač Adam Žibert Jurečič iz Novega mesta je naš zadnji hudi športnik, ki ga bomo spoznali pred počitnicami. Tenis trenira dve leti, njegova želja pa je, da bi po uspešni teniški karieri postal teniški trener.

Hudo! Mladi poročevalci za okolje so ustvarjali boljši svet

Oddajo Hudo smo namenili povezavi med nakupovanjem, okoljem in zdravjem. Te teme so v okviru Ekošole in Mladih poročevalcev za okolje raziskovali učenke in učenci Osnovne šole Antona Martina Slomška Vrhnika. Prek omenjenih tem, je bila rdeča nit njihovega projektnega dela ustvarjanje boljšega sveta. Svoje misli o teh temah so izražali na različne načine in ne samo v slovenskem jeziku.

Zakajček Zakaj je nebo modro?

Oddaja Radijski ringaraja je z vami vsako soboto med 8h in 9h – tudi danes, ko je najdaljša sobota, no pravzaprav kar najdaljši dan v letošnjem letu. Zdaj pa je čas za našo rubriko Zakajček. V njej se vsak teden sprašujemo nekaj drugega – od tega, zakaj imamo trepalnice do tega, kaj so divje rastline, kaj je veliki pok in kako nastane dež. Danes pa bomo gledali v nebo in ugotavljali, kakšne barve je. Prisluhnimo Tadeji Bizilj in njenim sogovornikom.

Radijski ringaraja Po čem si bodo zapomnili šolsko leto četrtošolci iz Nakla

V zadnji oddaji v tem šolskem letu smo z našim radijskim mikrofonom obiskali učence 4.b osnovne šole Naklo. Nika, Brina, Tara, Tinkara, Marcel, Žan in Lucas nam bodo povedali, po čem si ga bodo zapomnili. V tokratni oddaji izveste, kaj je novega v 4.b, kako so preživeli šolo v naravi v Strunjanu, obiskali pa bomo tudi Tržič. Vabimo vas še k poslušanju radijskih Zverinic – tokrat bomo spoznali majhno, lepljivo pošast, ki ljudi naravnost obožuje!

Lahko noč, otroci! Balon velikan

Pravljica o velikanskem balonu, ki se je zagozdil med stolpnice. Pripoveduje: Voranc Boh. Napisal: Andrej Rozman Roza. Posneto v studiih Radia Slovenija, cikel Praznovanje čebel in Čebelic, maj 2019.

Lahko noč, otroci! Polž prijatelj

Polž Prijatelj je imel največ prijateljev na svetu. O tem je bil prepričan … Pripoveduje: Primož Pirnat. Napisala: Sara Kern. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Gymnasium Več znanja za več turizma in praksa na Tenerifu

Mladi s Šolskega centra Velenje so na 22. mednarodnem festivalu Več znanja za več turizma s svojim projektom Mastodontov glineni odtis osvojili zlato priznanje in tretje mesto skupno. V oddaji Gymnasium so nam predstavili ta svoj turistični produkt in pot do uspeha, govorili smo tudi o strokovni praksi, ki so jo opravljali na otoku Tenerifu.

Več

Sotočja Pisan mozaik slovenske zamejske ustvarjalnosti

Živahno dogajanje v okviru srečanja Dobrodošli doma v Novi Gorici in Gorici je bilo tudi v znamenju kulturnega in gospodarskega povezovanja. Formalno je bila nadgrajena Slovenska globalna poslovna povezava. Komu je namenjena? Spoznamo mlade rojake z avstrijske Koroške, s Tržaškega in iz Porabja, nagrajence Urada za Slovencev v zamejstvu in po svetu za magistrska in diplomska dela. Ustavimo se v državnem zboru, kjer je potekalo tradicionalno vseslovensko srečanje in je s svojim razmišljanjem o negovanju slovenske identitete navdušil še en up porabskih Slovencev Mate Labritz. Goran Gorše, ki je pred 15 let ustanovil danes zelo uspešno in uveljavljeno tolkalno zasedbo Sudar Percussion, pa pripoveduje o praznovanju jubileja, povezovanju in tudi političnem delovanju Slovencev na Hrvaškem. Prisluhnite!

Sami naši Ivan Antić in Natalija Milovanović v Ljubljani, Veronika Stojanoska in dogodek »Začuti Hrvaško«

V tokratni oddaji Sami naši napovedujemo kar dva literarna večera z gostoma Ivanom Antićem in Natalijo Milovanović, ki bosta v Ljubljani predstavila svoji novi knjigi. Predstavili bomo mlado fagotistko Veroniko Stojanosko – glasbeno upanje, ki osvaja mednarodna tekmovanja in piše poezijo v makedonščini in slovenščini. Obiskali bomo tudi dogodek Začuti Hrvaško, na katerem se je hrvaška skupnost s kulinariko in običaji že peto leto zapored predstavila sredi Ljubljane.

Naše poti Romi v Šentjernju z nabiranjem zelišč obujajo in ohranjajo znanje prednikov

Od trajnostne pridelave hrane na vrtu, priprave romskih kulinaričnih dobrot, ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri pripravi obrokov, do nabiranja zelišča in zdravilnih rastlin se pogovarjali Romi na štirih srečanjih po Sloveniji v sklopu projekta Združimo se, ki ga izvaja Slovenski etnografski muzej. Mi smo se jim pridružili v Šentjerneju, kjer smo skupaj z romskim zeliščarskim društvom Romanco Rman obujali znanje prednikov o pripravi in predelavi zelišč. Pogovarjali smo se še z romskim pevcem in violinistom Mišem Kontrecem, ki v novi skladbi opeva pripadnost domači zemlji, Prekmurju.

Sotočja Jutri bo njihov!

Mladi zamejski športniki so odprli letošnje srečanje Dobrodošli doma, ki bo v Novi Gorici in Gorici trajalo do začetka julija. Kaj pa si lahko obetamo od ustanovitve Zamejske kulturne koordinacije? Kot pravi predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Živka Persi, je povezovanje vedno koristno. Skupaj s koroško slovensko rock skupino Bališ praznujemo 25 letnico njihovega ustvarjanja.

Slovencem po svetu V prihodnjih dneh bo Evropska prestolnica kulture Nova Gorica tudi v znamenju Slovencev iz zamejstva in sveta

V oddaji vas nekoliko podrobneje seznanjamo s srečanjem Slovencev iz zamejstva in sveta Dobrodošli doma, ki ga od danes do 3. julija gosti Evropska prestolnica kulture Nova Gorica z Gorico. Ustavljamo se tudi v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu in se pogovarjamo z učiteljico Magdaleno Novak, ki se bo s skupino odraslih učencev tudi udeležila srečanja Dobrodošli doma v Novi Gorici. Potujemo pa tudi na Poljsko in se ustavljamo v Varšavi, kjer delo lektorice slovenskega jezika že več kot štiri desetletja opravlja dr. Jasmina Šuler Galos. Predstavljamo pa tudi Slovenca Marjana Venierja iz Nabrežine blizu Trsta, ki ga je pred davnimi leti pot odpeljala v Avstralijo.

Sami naši Volitve v Srbiji, mednarodna operna kariera z začetki v Ljubljani in slovo od glasbenega velikana

V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri zelo različne, a pomembne zgodbe s prostora nekdanje skupne države. V prvem prispevku bomo v pogovoru z psihologom Brankom Vujadinovićem raziskali, zakaj so bile lokalne volitve v Srbiji tako pomembne in kako se zrcalijo v širšem političnem dogajanju. Spoznali bomo tudi sopranistko Marigono Ćerkezi, ki s svojo umetnostjo osvaja evropske operne odre, svojo glasbeno pot pa je začela prav v Ljubljani. Oddajo bomo končali s poklonom Matiji Dediću, izjemnemu džezovskemu glasbeniku, ki je zaznamoval hrvaško glasbeno prizorišče in se v 53. letu za vedno poslovil.

Naše poti Romska zgodba v dvanajstih plesih - iz Indije do Evrope

Kulturno in umetniško društvo Plesna delavnica Zahir iz Maribora je pripravilo plesno predstavo, v kateri so z dvanajstimi romskimi plesi ponazorili potovanje Romov iz Indije v Evropo. Ob spremljavi romskih pesmi iz posameznih držav so zaživeli tudi kostumi romskih narodnih noš. Študenti visoke pedagoške šole iz Celovca so obiskali Prekmurje in se srečali tudi z romsko skupnostjo. Med drugim so obiskali romski muzej, Radio Romic in romsko naselje Pušča ter tamkajšnjo enoto vrtca Romano.

Sotočja Veliko priložnosti za druženje rojakov v zamejstvu in matični državi

V Novi Gorici in Gorici se bo v prihodnjih dneh na Dobrodošli doma zbralo več kot 1000 rojakov z vsega sveta. Kaj se bo dogajalo, pojasnjuje Vesna Humar, državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Slovencem po svetu Alenka Prinčič, Nizozemska: “Po duši sem Slovenka z malo manj domotožja”

Predstavljamo izseljensko zgodbo Ljubljančanke Alenke Prinčič, ki je pred več kot četrt stoletja našla novi dom in delo na Nizozemskem, ustavljamo se v Švici, kjer se slovenski rojaki pripravljajo na tradicionalno prireditev ob koncu šolskega leta slovenske dopolnilne šole, ki bo tokrat nadvse športno obarvana. Posredujemo pa vam tudi nekaj informacij v zvezi z osrednjim Srečanjem Slovencev v zamejstvu in po svetu Dobrodošli doma, ki bo med 13. junijem in 3. julijem potekalo v Novi gorici, nekaj več pa izveste tudi o portalu multimedijskega centra RTV - Rojaki, ki tudi obvešča o dogajanju na področju Slovencev v zamejstvu in po svetu.

Sami naši Zvoki solidarnosti za Palestino, literarni natečaj Sosed tvojega brega 2025 in pogled v življenje hrvaške skupnosti v Sloveniji

V tokratni oddaji Sami naši raziskujemo preplet umetnosti, identitete in solidarnosti. V prvem prispevku bomo slišali pogovor z organizatorji dobrodelnega koncerta za Palestino, ki je v Centru urbane kulture Kino Šiška združil glasbo in družbeno angažiranost. V drugem prispevku bomo govorili o literarnem natečaju Sosed tvojega brega 2025, ki že tradicionalno odpira prostor za razmislek o sobivanju ter vsako leto razglasi najboljša pesnika in prozna besedila. V tretjem pa bomo izvedeli za etnološko raziskavo, ki razkriva življenje in dediščino Hrvatov v Sloveniji, njihovo vpetost v družbo ter izzive identitete v različnih generacijah.

Naše poti V občini Dobrovnik ob celotni infrastrukturi sedaj še kolesarska steza in vrtovi

V petek so v občini Dobrovnik odprli kolesarsko stezo, ki poteka skozi romsko naselje. Pred slavnostim odprtjem je občina v sodelovanju s Svetom romske skupnosti RS pripravila še okroglo mizo o pozitivnih primerih in reševanju romske tematike. Kljub dobrim primerom pa se nekatere občine v Pomurju še vedno soočajo z osnovnimi izzivi pri reševanju romske tematike. Ena takih občin je občina Beltinci. Prinašamo še podrobnosti zakaj je Svet romske skupnosti moral razveljaviti kar dva od treh marca razpisanih javnih razpisov in za koliko se povišuje javni razpis za sofinanciranje programov romskih društev. Čas bo še za nov izbor skladb minulega meseca. Na domačem se za lovoriko potegujejo Harmelogic s skladbo Tito in zasedba Balkan Boys s skladbo Život stari. Na tujem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Cior baro zasedbe Barcelona Gipsy Balkan Orchestra in skladbo Pag to piko, ki jo prispevajo Marko Markovič in Bombarderi.

Več

Dogodki in odmevi Po ZDA še Izrael napadel iranski jedrski objekt Fordov

Iran in Izrael nadaljujeta medsebojno bombradiranje. Po včerajšnjem ameriškem napadu na iranske jedrske objekte je tudi izraelska vojska danes napadla Fordov. Tam je po mnenju vodje Mednarodne agencije za jedrsko energijo Rafaela Grossija pričakovati veliko škodo, saj so centrifuge izjemno občutljive za vibracije. Ob tem je sporočil, da se oboroženi napadi na jedrske objekte ne bi nikoli smeli zgoditi, saj lahko povzročijo radioaktivne izpuste, kar bi imelo hude posledice tudi zunaj meja napadene države. - Zaprtje Hormuške ožine, s katero grozi Iran, bi povzročilo naftni šok. - Slovenija po besedah premierja Goloba ostaja zavezana zvišanju sredstev za obrambo; vložena še ena zahteva za referendum. - Sobodajalci nezadovoljni tudi z omiljenimi omejitvami kratkoročnega oddajanja.

Aktualna tema Hrvaška se je po začetnih težavah pri črpanju sredstev iz evropskih skladov dvignila z dna lestvice

Hrvaška kot najmlajša članica Evropske unije iz evropske blaganje še vedno več prejema kot daje. V finančnem obdobju 2021- 2027 je našim južnim sosedom na voljo 25 milijard evrov. Po začetnih težavah pri črpanju sredstev iz evropskih skladov je Hrvaška v preteklem finančnem odbobju na koncu izkoristila skoraj vsa sredstva in se dvignila z dna lestvice držav Evropske unije. Kakšne so njene izkušnje z evropskimi projekti na Hrvaškem, se je s članom uprave konzultantskega podjetja za evropske projekte Ivanom Serdarušićem in predsednico ekološkega društva iz Slavonskega Broda Iris Beneš pogovarjala naša dopisnica Tanja Borčić Bernard. »Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske Unije.«

Novice Radia Slovenija Novice ob 14h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Sotočja Pisan mozaik slovenske zamejske ustvarjalnosti

Živahno dogajanje v okviru srečanja Dobrodošli doma v Novi Gorici in Gorici je bilo tudi v znamenju kulturnega in gospodarskega povezovanja. Formalno je bila nadgrajena Slovenska globalna poslovna povezava. Komu je namenjena? Spoznamo mlade rojake z avstrijske Koroške, s Tržaškega in iz Porabja, nagrajence Urada za Slovencev v zamejstvu in po svetu za magistrska in diplomska dela. Ustavimo se v državnem zboru, kjer je potekalo tradicionalno vseslovensko srečanje in je s svojim razmišljanjem o negovanju slovenske identitete navdušil še en up porabskih Slovencev Mate Labritz. Goran Gorše, ki je pred 15 let ustanovil danes zelo uspešno in uveljavljeno tolkalno zasedbo Sudar Percussion, pa pripoveduje o praznovanju jubileja, povezovanju in tudi političnem delovanju Slovencev na Hrvaškem. Prisluhnite!

Po Sloveniji Znova vzpostavljeni podvodni kameri Morske biološke postaje

Drugi poudarki iz oddaje: - Tik pred poletjem so v Slovenski Bistrici potrdili dokumentacijo za graditev nove glavne avtobusne postaje in ustanovitev mrežnega podjetniškega inkubatorja -V Idriji so proslavili spomin na odkritje bogate žile živosrebrove rude in razglasili občinske nagrajence - Spoznavali bomo reko Bistrico, ki velja za enega izmed naših najlepših vodotokov in teče skozi osrednji del Kozjanskega parka

Danes do 13:00 Iran in Izrael nadaljujeta napade, med cilji obstreljevanja spet Fordov

Izmenjevanje medsebojnih napadov med Izraelom in Iranom se nadaljuje. Izraelska vojska naj bi med drugim napadla cesto, ki vodi do podzemnega objekta za plemenitenje urana Fordov, ki so ga že včeraj ponoči bombardirale ameriške sile. Druge teme: - Ministrica Fajon: jedrski objekti ne smejo biti tarča napadov. - Evropski poslanec Prebilič se podaja na državnozborske volitve. - V Novi Gorici so se zbrali člani slovenskih kulturnih društev z vsega sveta.

Novice Radia Slovenija Novice ob 12h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Na današnji dan 23. junij - Pred 110 leti se je začela prva soška bitka

Avtor slovenske planinske markacije Preučevalec zgodovine knjig in knjižnic Utiranje slovenske poti v Himalajo Potem ko se je Italija leta 1915 pridružila silam antante, je med prelazom Stelvio in Tržaškim zalivom nastalo novo frontno bojišče. Največja koncentracija vojaških sil v goriškem zaledju je pripeljala do hudih bojev v Soški dolini in na Krasu. Prav na današnji dan pred 110 leti se je začela prva soška bitka. V njej je želela italijanska vojska zlomiti krčevit avstro-ogrski odpor, ki je bil tak tudi po zaslugi številnih slovenskih vojakov. To je bila prva izmed dvanajstih bitk, v zadnji, oktobra leta 1917, so združene avstrijsko-nemške čete s prebojem ali »čudežem pri Kobaridu« zlomile italijansko frontno črto.

Eppur si muove - In vendar se vrti Upor srbskih študentov na razpotju

Srbski študentje, ki že sedem mesecev blokirajo fakultete in s tem izobraževalni proces, od oblasti ne zahtevajo več le izpolnitve štirih osnovnih zahtev, ki so jih objavili po tragediji na novosadski železniški postaji, v kateri je umrlo 16 ljudi. Sedaj aktivno izzivajo oblast Aleksandra Vučića in terjajo razpis predčasnih volitev, na katerih naj bi nastopila lista s podporo študentskega gibanja. Ali je v Srbiji začela nastajati nova politična alternativa, onkraj opozicije? Smo na pragu nove dobe Srbije, kandidatke za članstvo EU? Ali pa nemara protestniškemu gibanju začela pojenjati sapa in utegne poletje s časom dopustov razbliniti uporniški duh, na kar morda računa oblast predsednika Vučića? Odgovore na ta vprašanja je Aleš Kocjan za oddajo Eppur si muove iskal v Beogradu in Novem Sadu.

Med štirimi stenami Travmatiziran človek laže udari kot pa se pogovarja

Zvone Kozamernik Gringo, ki je odrastel v nefunkcionalni družini alkoholikov in že pri dvanajstih ostal sam ter skrbel zase in za mlajšega brata, pripoveduje o svojem življenju. Nadarjeni nogometaš se je pri petnajstih moral zaposliti v pekarni in pozabiti na žogo. Svoje travme je zdravil z alkoholom, po 30 letih omame pa ga je zamenjal za kolesarjenje in odkolesaril v Neum, Beograd, Barcelono in v Stuttgart. Poslušajte njegov recept za preobrat v treznost. foto: C. Štuber

Koncerti Poletna noč - Ta noč je moja

Gala koncert na Kongresnem trgu v Ljubljani je odprl 73. Ljubljana Festival. Ob spremljavi Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija je pod vodstvom Patrika Grebla zazvenel izbor Benčevih največjih uspešnic v novih preoblekah. Med drugim smo slišali legendarne pesmi, kot so Ta noč je moja, Kadar ognji dogorijo, Maja z biseri, Ob šanku, Zlata obala, Nosila je rdečo rožo, V veri, da boš srečna, Ljubil bi se in Navali narod na gostilne. Na odru so se Benču poklonili izjemni vokalni solisti: Alenka Godec, Tinkara Kovač, Anika Horvat, Ana Soklič, Aleksandra Ilijevski, Karin Zemljič, Matevž Šalehar - Hamo, Bojan Cvjetićanin, Andraž Hribar, Gregor Ravnik, Sergej Škofljanec in Tomo Jurak. Glasbeno potovanje skozi Benčevo bogato kariero sta povezovala Jurij Zrnec in Bernarda Žarn.