Studio ob 17.00 O regenerativnem turizmu, ki vrača okolju in skupnosti več, kot vzame iz njiju

V tokratnem Studiu ob 17-ih, ki ga ponavljamo, se sprašujemo, ali se je turizem znašel na točki preloma, je danes še dovolj zelena trajnostna usmeritev ali pa je že čas za korak naprej: za regenerativni pristop, ki temelji na tem, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli, torej skrbeti tudi za napredek krajev in mest. Govorili bomo o tem, da se naše drugo največje mesto Maribor razvija v skladu z regenerativnim pristopom, in preverili, kaj ponuja štajerska prestolnica, katere so njene primerjalne prednosti in zakaj si v tem mestu ne želijo množičnega turizma. Anna Pollock, strokovnjakinja za regenerativni turizem iz Velike Britanije; Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor; Vasja Ilešič, generalni direktor turistične vasi Pohorje Village – Wellbeing Resort; Katja Sreš, predsednica društva Ekologi brez meja; Ksenija Repina, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor.

Intervju - Radio Mag. Teja Batagelj: Zanesljivi in centralizirani podatki omogočajo celovit pogled nad zdravstvenim stanjem posameznika

Zakon o digitalizaciji zdravstva, ki se je z veliko težavo pripravljal zadnji dve leti, bo jeseni končno obravnaval tudi državni zbor. Ob njem so se kresala mnenja med zdravstveno stroko, informatiki, informacijsko pooblaščenko in izvajalci zdravstvenih storitev, vsi pa se strinjajo, da je digitalizacija zdravstva nujno potrebna. Prinesla naj bi večjo transparentnost, poenotenje in centralizacijo podatkov, večjo varnost in kakovost zdravstvene obravnave, administrativne razbremenitve, pa tudi krepitev pravic pacientov. V tokratnem intervjuju na Prvem se je Helena Lovinčič pogovarjala z v. d. generalne direktorice direktorata za digitalizacijo v zdravstvu na ministrstvu za zdravje, mag. Tejo Batagelj, katere aktivnosti, javni razpisi za 13 projektov, se že uresničujejo.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Morske viže

Avgustovsko počitniško razpoloženje vam bodo tokrat krajšale melodije o morju, mornarjih, ljubezni, skratka, o vsem, kar življenje dela lepo. Poslušali boste ansambel Javor; Alpski kvintet; Vesele Begunjčane; Modri val; Štrka in ansamble Braneta Klavžarja, Cvet, Franca Miheliča in Modrijane; Vesele Štajerke; Slovenijo, ansambel Ivana Ruparja in Lojzeta Slaka ter Vasovalce. Oddajo pa bo z zvokom citer pripeljal v večerni morski pristan Miha Dovžan. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Pripravlja jo glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Gymnasium Na Filipinih in v Dubaju na olimpijadah znanja

Na mednarodni biološki in kemijski olimpijadi znanja, ki sta potekali na Filipinih in v Združenih arabskih emiratih, so se slovenski dijaki dobro odrezali in domov prinesli 2 srebrni, 5 bronastih medalj in priznanje. Za kakšno tekmovanje gre, katere naloge so bile največji izziv in ali so imeli mladi čas tudi za kakšen izlet ali spoznavanje tuje države, smo izvedeli v oddaji Gymnasium. Naši gosti so bili maturanti Gašper Čadež, Nika Bizilj in Vid Rovšek ter mentorji, ki so jih na ti dve tekmovanji pripravljali v okviru Zveze za tehnično kulturo Slovenije: dr. Andrej Godec in dr. Miha Lukšič z ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Domen Vaupotič z Inštituta Jožef Stefan.

Možgani na dlani Možgani na dlani: nagradni izziv

Kako dobro poznate možgane? In kako pozorno poslušate naše oddaje? Čas je za simpatičen radijski jutranji izziv, ki bo razgibal vaša omrežja! Pripravila ga je Mojca Delač.

Aktualna tema Trženje športnih in drugih aktivnosti v gozdu je pogosto nelegalno

Poletje je čas, ko je pritisk na gozdove izjemno povečan. V Sloveniji se krepi turizem, krepi se obračanje k naravi. Ljudje se radi odpravljamo v hribe, povečuje se rekreacija v naravi in gozd se zdi privlačen prostor za različne aktivnosti. Ko k temu dodamo še dobro gobarsko sezono, kakršna je letos, se obiskovalcem na določenih območjih zdi, da ima vsako drevo svojega obiskovalca. Kako povečan pritisk vidi gozdarska inšpekcija in na kakšne zgodbe naletijo pri svojem delu? O tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z Urško Ahačič Pogačnik, direktorico inšpekcije za gozdarstvo na Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ter Marjanom Hrenom, predsednikom Zveze lastnikov gozdov Slovenije.

Možgani na dlani Možgani na dlani: nagradni izziv

Kako dobro poznate možgane? In kako pozorno poslušate naše oddaje? Čas je za simpatičen radijski jutranji izziv, ki bo razgibal vaša omrežja! Pripravila ga je Mojca Delač.

Lokalni čas Grajske sanje posavskih srednjeveških mogotcev

Posavje je prepleteno z gradovi in tisti v občinski lasti živijo, namenjeni za protokolarne namene in z različnimi vsebinami odprti javnosti. Tokrat vas popeljemo po treh, ki bodo deležni dodatnih vlaganj. Na razpisu ministrstva za kulturo za prenovo kulturne dediščine v občinah vzhodne kohezijske regije je bilo letos uspešnih 18 občin, tudi občina Brežice za grad v katerem domuje Posavski muzej Brežice, Mestna občina Krško za grad Rajhenburg in občina Kozje za grad Podsreda. S starostjo gradov pa se primerja tudi romarsko središče Svete gore nad Bistrico ob Sotli, kjer na vrhu stoji pet svetišč, ki privabljajo predvsem slovenske in hrvaške romarje.

Radiosfera "Oglaševalci se ne zavedajo pomembnosti svoje vloge in tega kako utrjujejo škodljiva prepričanja v družbi"

Nedavno je širšo javnost vznemiril ameriški oglas za kavbojke, ki so mu kritiki očitali propagiranje nacizma, rasne superiornosti in evgenike. Tudi v Sloveniji v zadnjem času opažamo vse več kampanj in oglaševanj, pri katerih nekatera podjetja vedno znova posegajo po skrajno neprimernih, stereotipnih in nevarnih spolnih predsodkih. Zato bomo v tokratni oddaji Radiosfera spregovorili o tem, kaj podjetja s tako komunikacijo sporočajo, koga nagovarjajo, kako s tem utrjujejo in normalizirajo na spolu temelječe stereotipe in zakaj je to družbeno škodljivo predvsem za mlade osebe, ki si šele oblikujejo svoje predstave o odnosih in razmerjih moči v družbi. Voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila Majo Peharc s portala Spol.si.

Radiosfera Tilen Višnjevec, Danska: "Želel sem biti vrhunski v tistem, kar počnem"

V torkovi Radiosferi smo pokukali med Slovence po svetu, obenem pa šli na morje! Ste vedeli, da kar kakšnih 90 odstotkov stvari, ki jih imamo doma, pripluje po njem? In več kot desetino le teh prepelje drugo največje ladijsko prevozniško podjetje na svetu, ki ima sedež na Danskem. Na čelu financ in vodenja upravljanja s flotami pa – Slovenec! 32- letni ekonomist Tilen Višnjevec že skoraj deset let živi in deluje na severu. Od Norveške in Švedske do Köbenhavna, ki je trenutno njegov dom. Več pa v nadaljevanju!

Torkov kviz Imena vetrov na Jadranu so posebnost

»Vsak val ima svoj veter,« pravi pregovor. Je pa to, da imajo vetrovi na Jadranu svoja imena, posebnost. Ponavadi namreč vetrove imenujemo kar po smereh neba. Sogovornik: jadralec in pesnik Karlo Hmeljak.

Prvaki tedna Nada Pretnar in dr. Barbara Vodopivec: Zahodni svet podpira, normalizira, legitimira izraelska grozodejstva v Palestini

Palestinsko prebivalstvo že več kot 75 let živi pod izraelsko okupacijo in blokado. Izrael v Gazi izvaja vojne zločine, zločine proti človeštvu, etnično čiščenje. Vojska strelja na neoborožene Palestince celo na točkah za razdeljevanje pomoči, s preprečevanjem dovoza humanitarne pomoči Izrael lakoto uporablja kot orožje proti civilnemu prebivalstvu. Zdaj smo na zgodovinski točki preloma, ko se odloča o prihodnosti več kot petih milijonov Palestincev. Zakaj večina svetovnih voditeljev ostaja samo pri načelnih obsodbah izraelskih grozodejstev v Palestini? Politika EU je dvolična, nekoherentna in nekredibilna ter ruši sistem mednarodnega prava. Ali je Slovenija kot polnopravna članica Združenih narodov in Evropske unije do zdaj naredila dovolj? Ali se bo pomemben in vpliven del svetovne politike predramil iz svoje otopelosti, se odrekel konformizmu in preračunljivosti ter končno začel ukrepati? Zakaj je rešitev » dveh držav« odraz ignorance dejanskega stanja? Kaj lahko stori posameznik denimo prek gibanja BDS? Gostji tokratne epizode Prvakov tedna sta aktivistka, upokojena učiteljica Nada Pretnar in antropologinja doktorica Barbara Vodopivec, obe aktivni članici slovenskega Gibanja za pravice Palestincev.

Klicna koda Vroče in razburljivo poletje za koroške Slovence

Na avstrijskem koroškem slovensko narodno skupnost in seveda tudi širšo javnost še vedno močno razburja nedavna racija na antifašističnem taboru pri Peršmanu nad Železno Kaplo. V petek se je prvič sestala komisija za razjasnitev dogodka. Kdaj bo torej znano, kaj se je v resnici dogajalo? Potem pa se je le nekaj dni po raciji na Peršmanovi domačiji zgodil še en incident in sicer na nogometni tekmi med Nogometnim klubom Slovenskega atletskega kluba in Atus Borovlje. Ko je sodnik od trenerja slovenskega kluba zahteval, da z igralci govori nemško in zaradi tega pokazal tudi rumeni karton. Kakšne so bile posledice? Koroške Slovence pa je tik pred poletnim oddihom razburila tudi vest o krajšanju finančnih sredstev za manjšine, kar bo tema tudi jeseni.

naPOTki V Osluševcih se največja zanimivost skriva za modernim postajališčem

Z naPOTki smo tokrat obiskali severovzhod države, majhen kraj Osluševci v občini Ormož, kamor je železnica prišla že leta 1860, prvo postajo pa so tam zgradili pred skoraj 100 leti. Pred časom, ko jo je nekaj metrov stran nadomestilo moderno samozadostno postajališče, je stari stavbi grozilo rušenje. Toda po zaslugi ljubiteljev zgodovine železnice, je tam nastal učni center dediščine in ličen muzej, ki se lahko med drugim pohvali tudi s predmeti iz 19. stoletja. Foto: Zdravko Munda

Lokalni junak Dr. Jože Bavcon, direktor Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani

»Rastline nimajo odvetnika, zato se je treba zanje postaviti. Nič ne rečejo, samo izginejo. So najdragocenejši del naše narave. In Slovenija je vroča točka Evrope. Imeti 3500 rastlin na tako majhnem območju, kot jih celo mnogo večja Nemčija nima, Poljska jih ima za tisoč manj, Anglija, Belgija in Nizozemska jih imajo samo po tisoč, je izjemno. Hočemo imeti tisto, kar imajo na Dunaju, kar imajo v Parizu – ne potrebujemo tega. Mi rabimo to, kar imamo tu in če znamo to svetu pokazati, smo zmagali.« To so besede današnjega lokalnega junaka, to je dr. Jože Bavcon, direktor Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. Z njim se je pogovarjal Peter Močnik. Med drugim tudi o tem, kako se je Botanični vrt v Ljubljani razvijal in kako sta se z opazovanjem narave od ranega otroštva razvijala in rasla njegova radovednost in vedenje o živih bitjih, zlasti rastlinah.

Jutranja vremenska fronta Gorski/morski poletni oddih - ARSO

Podrobnejša vremenska napoved za konec tedna.

Petek brez pravila Mačja terapija je maraton

Na svetovni dan mačk odkrivamo nenapisana pravila mačjega življenja predvsem v odnosu z njihovimi lastniki. Če bi o tem vprašali mačke in bi te lahko govorile, bi verjetno rekle: pusti me pri miru, razen takrat, ko te potrebujem. Sogovornica: Pšenica Kovačič, ustanoviteljica centra mačje kulture Minami Kat.

Več

Zrcalo dneva V drugem četrtletju BDP Slovenije zrasel za 0,7 odstotka

Po velikem, 0,6-odstotnem padcu gospodarske rasti v prvem četrtletju letos se je slovenski BDP v drugem četrtletju na letni ravni zvišal za 0,7 odstotka. Slovensko gospodarstvo se je predvsem na račun okrepljenega domačega trošenja vrnilo v območje rasti. A velika tveganja ostajajo.

Radijski dnevnik Gospodarstvo v 2. četrtletju beleži rast, ki jo poganja domača potrošnja

Slovensko gospodarstvo se je v drugem četrtletju letos okrepilo, predvsem na račun domače potrošnje. Na drugi strani so negativno presenetili podatki o investicijah v stanovanja ter v opremo in stroje. Druge teme: - Dan pred srečanjem na Aljaski Trump z novimi grožnjami Rusiji, če ne konča vojne v Ukrajini - Izrael želi z načrti o priključitvi Zahodnega brega dokončno pokopati idejo palestinske države. - Letošnji sejem Agra v Gornji Radgoni z bogatim programom in številnimi novostmi

Studio ob 17.00 O regenerativnem turizmu, ki vrača okolju in skupnosti več, kot vzame iz njiju

V tokratnem Studiu ob 17-ih, ki ga ponavljamo, se sprašujemo, ali se je turizem znašel na točki preloma, je danes še dovolj zelena trajnostna usmeritev ali pa je že čas za korak naprej: za regenerativni pristop, ki temelji na tem, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli, torej skrbeti tudi za napredek krajev in mest. Govorili bomo o tem, da se naše drugo največje mesto Maribor razvija v skladu z regenerativnim pristopom, in preverili, kaj ponuja štajerska prestolnica, katere so njene primerjalne prednosti in zakaj si v tem mestu ne želijo množičnega turizma. Anna Pollock, strokovnjakinja za regenerativni turizem iz Velike Britanije; Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor; Vasja Ilešič, generalni direktor turistične vasi Pohorje Village – Wellbeing Resort; Katja Sreš, predsednica društva Ekologi brez meja; Ksenija Repina, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor.

Dogodki in odmevi Po slabem prvem četrtletju sedaj znatno izboljšanje gospodarske slike pri nas

Gospodarska slika pri nas je bila v drugem četrtletju letos boljša kot v prvem, po nepričakovanem padcu je namreč sledila 0,7-odstotna rast. Nadaljnjo rast bi lahko ogrozila zunanja geopolitična tveganja, med drugim v trgovini. Na rast BDP-ja je sicer najbolj vplivala zasebna potrošnja. Druge teme: - Pred srečanjem Putin-Trump ruske sile silovito napadle Ukrajino. - Množični protesti v Srbiji prerasli v spopade z več kot sto ranjenimi. - Konec tedna po pričakovanjih prinaša vrhunec turistične sezone.

Aktualna tema Trženje športnih in drugih aktivnosti v gozdu je pogosto nelegalno

Poletje je čas, ko je pritisk na gozdove izjemno povečan. V Sloveniji se krepi turizem, krepi se obračanje k naravi. Ljudje se radi odpravljamo v hribe, povečuje se rekreacija v naravi in gozd se zdi privlačen prostor za različne aktivnosti. Ko k temu dodamo še dobro gobarsko sezono, kakršna je letos, se obiskovalcem na določenih območjih zdi, da ima vsako drevo svojega obiskovalca. Kako povečan pritisk vidi gozdarska inšpekcija in na kakšne zgodbe naletijo pri svojem delu? O tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z Urško Ahačič Pogačnik, direktorico inšpekcije za gozdarstvo na Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ter Marjanom Hrenom, predsednikom Zveze lastnikov gozdov Slovenije.

Po Sloveniji Po Sloveniji 13:20

Analize najpomembnejših tem in zanimivosti iz našega okolja.

Danes do 13:00 BDP se je v drugem četrtletju na letni ravni povečal za 0,7 odstotka

Slovensko gospodarstvo se je na letni ravni v drugem letošnjem četrtletju okrepilo za 0,7 odstotka. Po presenetljivem 0,6-odstotnem skrčenju v prejšnjem četrtletju se je tako v prvi polovici leta okrepilo za desetino odstoka. Največ je k temu prispevala zasebna poraba. Zaposlenost pa se ob prebujeni gospodarski rasti že tretje četrtletje zapored zmanjšuje. Drugi poudarki oddaje: - Ob frontni črti med Rusijo in Ukrajino burni spopadi pred jutrišnjimi pogovori na Aljaski. - Srbski predsednik Vučić po izbruhu nasilja vabi protestnike na pogovore. - Reka Vipava po rezultatih najnovejših testiranj znova primerna za kopanje.

Jutranja kronika Evropski voditelji po pogovoru s Trumpom pred jutrišnjim vrhom s Putinom previdno optimistični

Ameriški predsednik Donald Trump je po včerajšnjih pogovorih z evropskimi voditelji in predstavniki Nata opozoril, da Rusiji grozijo hude posledice, če se predsednik Vladimir Putin po njunem jutrišnjem srečanju na Aljaski ne bo strinjal s končanjem vojne v Ukrajini. Omenil je tudi možnost tristranskega sestanka: Če bo prvi sestanek uspešen, bo hitro sledilo srečanje med Putinom in ukrajinskim predsednikom Zelenskim. Če bosta želela, bom prisoten tudi jaz, je dejal Trump. Še nekaj drugih poudarkov oddaje: - Srbijo zajel nov val protivladnih protestov, ponekod spopadi s policijo, več aretiranih - V gospodarstvu in politiki po slabem prvem četrtletju, v drugem pričakujejo gospodarsko rast - Evropski nogometni superpokal osvojili nogometaši PSG-ja

Jutranja kronika Trump napovedal posledice za Rusijo, če se Putin ne bo strinjal s končanjem vojne

Včerajšnja videokonferenca o možnostih za končanje vojne v Ukrajini je potekala dobro, so se strinjali sodelujoči: ameriški predsednik Donald Trump, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski ter predstavniki Unije. Evropski voditelji pred jutrišnjim srečanjem ameriškega in ruskega predsednika na Aljaski poudarjajo zaščito interesov Ukrajine in Evrope. Trump napoveduje nadaljevanje pogovorov z evropskimi kolegi. Da, sledile bodo zelo resne posledice, pa je Trump odgovoril na vprašanje novinarjev, ali se bo Rusija morala soočiti s sankcijami, če se ruski predsednik ne bo strinjal s končanjem vojne v Ukrajini. Drugi poudarki oddaje: - Večina zaposlenih bo danes lahko prvič videla, kolikšen je prispevek za dolgotrajno oskrbo. - Po Sloveniji rokodelski tabori za mlade; prihodnji teden tudi v Ribnici. - Nogometaši Paris Saint Germain-a zmagovalci evropskega superpokala.

Zrcalo dneva Trump: Če Rusija ne omogočila mir v Ukrajini, jo čakajo posledice

Današnja videokonferenca o možnostih za končanje vojne v Ukrajini je potekala dobro, do se strinjali sodelujoči. Evropski voditelji poudarjajo zaščito interesov Ukrajine in Evrope. Ameriški predsednik Donald Trump je zatrdil, da bo Rusija - če ruski predsednik Vladimir Putin na petkovem srečanju ne bo privolil v premirje - čutila resne posledice. V Zrcalu dneva tudi: - Izraelske sile bodo uresničile načrt okupacije mesta Gaza - Gorski reševalci kritični do izbranih helikopterjev Leonardo - Ob vročini del Evrope ostaja v primežu ognjenih zubljev

Radijski dnevnik Evropski voditelji pogovore s Trumpom označili za dobre, ameriški predsednik obljubil pritisk na Rusijo

Današnje srečanje na daljavo več evropskih voditeljev, Nata in Zelenskega z ameriškim predsednikom Trumpom je bilo, kot kaže, dobro. Evropa je enotna v prizadevanjih za dosego pravičnega miru v Ukrajini, tudi Trump je pred petkovim srečanjem s Putinom obljubil pritisk na Rusijo. Druge teme: - Ameriško posredovanje v sporu med Armenijo in Azerbajdžanom zaostruje odnose z Rusijo in Iranom. - Lakota v Gazi terja vse več otroških življenj, umrlo jih je že več kot 100. - Gorski reševalci o nakupu reševalnih helikopterjev Leonardo: ne gre za optimalen model.

Več

Umetnost možnega Tragikomedija zmešnjav – Uroš Esih (Delo)

Čeprav sva se pred nekaj tedni za to sezono poslovila, sva poletni dopust morala prekiniti s posebno epizodo. Bomo šli jeseni na dva referenduma, na enega ali referendumov sploh ne bo? Petkovo glasovanje o predlogu Levice za referendum o dvigu obrambnih stroškov na tri odstotke je zarisalo novo politično podobo Slovenije. Na isti strani so se znašli poslanci vladne Levice in Socialnih demokratov ter opozicijskih SDS in NSi. Poraženec tega zapleta, predsednik vlade Robert Golob, je slabe pol ure kasneje udaril z napovedjo nove referendumske pobude – o članstvu Slovenije v Natu. V kaosu, ki je sledil, se vse strani borijo za svoj košček pozornosti in za svojo resnico, najin gost, komentator časopisa Delo Uroš Esih, pa poudarja, da so v tej zgodbi prav vsi ravnali nedržavotvorno in zgolj za lastne notranjepolitične koristi. Analiziramo interese in namene strank, vladnih in opozicijskih in ugibamo o možnih posledicah, pa tudi geopolitični kontekst, v katerem se odvija slovenska politična melodrama in lahko odpre vrata hibridnim ruskim napadom na trdnost zveze Nato skozi slovenska odprta vrata. Za konec se pozabavamo še z razvpito parado nacionalizma in neoustaštva na zagrebškem hipodromu, kateri niso podlegli niti znani slovenski domoljubi.

ApolloLajka Marko Peljhan, drugič – »Od takrat naprej nismo nobene rakete več izstrelili sredi mesta« in druge peripetije na poti do prvega slovenskega satelita

Ker smo v prvem pogovoru z Markom Peljhanom prišli komaj do polovice njegove nadvse zanimive zgodbe, smo ga preprosto morali še enkrat zvleči v studio. In res ni bilo odveč. Od navdušenja na revolucijo malih satelitov, oblikovanja številnih idej za prvi slovenski satelit, iskanja raket v tujini pa do - končno - olajšanja ob uspešni izstrelitvi Nema-HD.

Umetnost možnega Monetizacija nove politike – Matija Stepišnik (Večer)

Zakaj je izjava Boruta Pahorja, da dogajanja v Gazi ne bi označil za genocid, sprožila tako burne reakcije? In zakaj se je Pahor sploh odločil v tem trenutku za nastop s tako jasnimi političnimi sporočili? Nekdanji predsednik sicer pravi, da je zdaj zasebnik, pogodbenik, ki deluje na prostem trgu, opozarja Matija Stepišnik, odgovorni urednik Večera. A v tem prostoru zasebne pobude hkrati deluje kot politik in s svojimi izjavami tudi vpliva na politično dogajanje. Hkrati pa je Pahor tudi inovator in prvi obraz politike nove dobe. Proces je nepovraten in tudi pri nas vsi politiki tudi pri nas nagovarjajo volivce s kratkimi sporočili in posnetki iz zasebnega življenja na družbenih omrežjih. Z Matijo ob koncu sezone našega podkasta o politiki potegnemo črto pod zadnje burno politično leto in preslikamo realno stanje pred začetkom odločilnih predvolilnih mesecev. Gibanje Svoboda je prva stranka novih obrazov, ki ji je uspelo preživeti dve tretjini mandata, kar oži prostor političnim novincem. Na desnici prostor še vedno suvereno obvladuje SDS z Janezom Janšo, niti Novi Sloveniji niti Logarjevim Demokratom ni uspelo tega spremeniti. Izhodišča so torej jasna, kar pa ne pomeni, da sprememb ne bo. Nasprotno, izkušnje kažejo, da v teh časih lahko pričakujemo nepričakovano in da se lahko v nekaj dneh politična razmerja temeljito postavijo na glavo. Kljub temu naš podkast začasno odhaja na počitnice. Seveda pa – če bodo razmere to zahtevale – kakšna izredna epizoda to poletje ni izključena …

Umetnost možnega Polarizacija in odsotnost refleksije - Suzana Kos (Info360) in Primož Cirman (Necenzurirano)

Medtem ko divja ena vojna na evropskih tleh, druga na pragu Evrope in se ob spremljavi carinske vojne sesuva povojna ureditev sveta, se v Sloveniji največ pogovarjamo o privilegijih, kar je najbolj jasno demonstriral referendum o izrednih pokojninah umetnikov, razmišlja Primož Cirman, odgovorni urednik portala Necenzurirano: »Kot bi Slovenci živeli v votlini, kjer ni zaznati neurja, ki divja zunaj.« In tako kot se v mednarodni skupnosti moč koncentrira v rokah dveh velesil, smo na domačem prizorišču priča izraziti polarizaciji. »Slovenci živimo v dveh votlinah,« dodaja Suzana Kos, komentatorka in voditeljica na portalu Info360. »Del jih živi v votlini Janeza Janše, drugi del pa v votlini tistega, ki je v določenem trenutku njegov nasprotnik.« Med našo debato je vladni trojček predstavljal rezultate triletnega sobivanja na oblasti, a je predstavitev dosežkov zmotila objava KPK, da je zaznala utemeljen sum kršitve določb nasprotja interesov v zadevi Karigador. Kako lahko vpliva na politično dinamiko v letu pred volitvami, ki jo že narekujejo sporočila Janeza Janše na nedavnem kongresu in Roberta Goloba na strankarskem Festivalu Svobode. Vabljeni v našo družbo!

Srce bije za posel Matej Rigelnik, Equinox

Gost 36. epizode Srce bije za posel je partner in izvršni direktor nepremičninske družbe Equinox Matej Rigelnik. Kot izvrsten poznavalec nepremičninskega trga je prepričan, da je izpostavljenost Slovenk in Slovencev na področju nepremičnin odločno prevelika. Po njegovem smo pravi "nepremičninski tajkuni", v primerjavi z drugimi evropskimi narodi. Svojo izjavo podpre s številkami: 300 milijard evrov premoženja imamo v nepremičninah, zgolj 30 milijard v bankah.

Evolucija užitka »Morva sam it stran. K to tuki … to je pa res bolnica«

Psihopati iščejo izključno moč in nadzor. Njih samo to zanima.

Umetnost možnega Poreferendumska seštevanka in odštevanka - Gašper Lubej (Siol.net) in Žiga Bonča (POP TV)

Opoziciji je prvič v mandatu Golobove vlade uspel veliki met – zmagati na referendumu, in sicer o dodatkih k pokojninam izjemnih umetnikom. Kaj to pomeni za politično prizorišče leto pred volitvami? Je zmaga desne sredine že zagotovljena? Je s pozivi k bojkotu vladna koalicija naredila strateško napako ali le ublažila neizbežen poraz? Je desna sredina res tako enotna, kot se je pokazalo v nedeljo? In ali je leva sredina res tako sprta, da je že zapravila svoje možnosti na prihodnjih volitvah? Gašper Lubej, komentator in urednik na Siolu, je bil na referendumski večer v štabu SDS, Žiga Bonča, novinar in voditelj na POP TV, pa v štabu Gibanja Svoboda. Oba sta torej spremljala dogajanje iz prve vrste in oba razumeta kontekst in posledice preko ograj dnevne politike. Komentiramo tudi fenomen politika, ki vodi stranko od leta 1993 in se mu 24.maja obeta še en mandat. Je Janez Janša po več kot tridesetih letih na čelu SDS in številnih porazih močnejši kot kadar koli prej? Odgovorimo v novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega. Na poslušanje!

Srce bije za posel Medeja Lončar, Siemens

Gostja 35. epizode Srce bije za posel je direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija Medeja Lončar. Čas v katerem živimo zahteva veliko prilagoditev; dolgoročno načrtovanje je skorajda nemogoče. Situacija se na področju novih tehnologij spreminja dnevno, politični sistem pa je še vedno zasidran v preteklosti. Politiki ne poznajo posledic, ki jih ta hiter razvoj prinaša za družbo, ugotavlja sogovornica. Dodaja, da bi moralo biti sodelovanja med politiko, gospodarstvom ter civilno družbo več, a ker ga je vse manj, to sproža napetosti med akterji.

Umetnost možnega Afere in predvolilni stampedo – Matej Grošelj (Večer) in Rok Čakš (Zanima.me)

V težavah sta ta čas predsednik vlade Robert Golob in vodja največje opozicijske stranke Janez Janša. Prvi se ne more otresti očitka o konfliktu interesov, ker je šel na počitnice v hišo poslovneža Tomaža Subotiča, ki je bil nekaj časa tudi nadzornik dveh javnih bolnišnic. Drugi je v še večjih težavah, saj mu grozi celo zaporna kazen. Ali to odpira prostor drugim političnim igralcem? Ne nujno, a lahko se zgodijo tudi velike spremembe, menita najina tokratna sogovornika, Matej Grošelj, novinar Večera in Rok Čakš, urednik več spletnih portalov in zaganjalec projekta Zanima.me. Petkova sodba celjskega sodišča bo nedvomno imela politične posledice – če bo Janša obsojen ali če bo oproščen. Referendum, ki bo 11. maja, bo neke vrste prvi test. »To je Janšev referendum,« pravi Matej, ki meni, da bo SDS s pomočjo NSi težko zbrala 340 tisoč glasov proti zakonu. Rok pa meni, da to ni nemogoče, ker bo kampanja postavljala v ospredje napake vlade in (domnevne) privilegije, na kar so številni državljani še posebej občutljivi. Oba pa se strinjata, da se Logar pri tej temi verjetno ne bo jasno opredeljeval, čeprav je v parlamentu, tako kot SDS in NSi, glasoval proti. Ali to nakazuje možnost, da nove stranke računajo na možnost raznobarvne koalicije brez GS in SDS? Več v novi epizodi podkasta, ki je že v celoti v predvolilnih barvah ...

Evolucija užitka "Še dobro, da me je pustil. Drugače bi bila še vedno s tem psihičem."

Ljubezen ne boli in ne ruši samospoštovanja.

Umetnost možnega Slovenija v ogledalu – Andraž Zorko (Valicon)

Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.

Več

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Morske viže

Avgustovsko počitniško razpoloženje vam bodo tokrat krajšale melodije o morju, mornarjih, ljubezni, skratka, o vsem, kar življenje dela lepo. Poslušali boste ansambel Javor; Alpski kvintet; Vesele Begunjčane; Modri val; Štrka in ansamble Braneta Klavžarja, Cvet, Franca Miheliča in Modrijane; Vesele Štajerke; Slovenijo, ansambel Ivana Ruparja in Lojzeta Slaka ter Vasovalce. Oddajo pa bo z zvokom citer pripeljal v večerni morski pristan Miha Dovžan. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Pripravlja jo glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Zimzelene popevke

V Godbah z zgodbo bodo slovenske zimzelene popevke prepevali Maja Keuc, skupina Nude, Saša Lešnjek, Alenka Godec, Manca Špik, Matjaž Jelen, Lara Baruca, Oto Pestner in vokalna zasedba Perpetuum Jazzile.

41 stopinj vročine 41 stopinj vročine

V oddaji poslušamo skladbe: Peter Ugrin/Jaka Pucihar: Driftin' on Vis - solisti zasedba Artbeaters David Jarh/Jaka Pucihar: On the Road - solista saksofonist Primož Fleišman trobentač in David Jarh Bill Holman: Any Dude'll Do - solista saksofonista Miro Kadoić in Blaž Trček Imer Traja Brizani/Aleš Avbelj: Sa-Sa Soul - solista basist Imer Traja Brizani in bobnar Peter Erskine

Etnofonija AMMAR 808: Club Tounsi

V nocojšnji Etnofoniji, ki jo je pripravil Mario Batelić, bomo poslušali album Club Tounsi projekta AMMAR 808, za katerim stoji na Danskem živeči tunizijski glasbenik Sofyann Ben Youssef. Kot namiguje številka 808 iz imena projekta, je Youssef zapriseženi pristaš elektronske ritem-mašine Roland 808, s katero hipnotičnosti tunizijske zvrsti mizvad, izvajani na istoimenskih dudah, doda še nekaj več vrtoglavih obratov.

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Z Branetom Rončelom

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Čestitke in pozdravi, prvi del

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Sobotni glasbeni večer Izidor Leitinger in Simfonični orkester RTV Slovenija

Poslušamo ponovitev oddaje s posnetkom koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom skladatelja in dirigenta Izidorja Leitingerja z njegovim avtorskim projektom v okviru letošnjega festivala Ars fest iz gramozne jame v Radljah ob Dravi. Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija so se pridružili še kitarist Dejan Lapanja, pianist Sašo Vollmaier, basist Matej Hotko in bobnar Gašper Peršl, kot solista pa sta se predstavila saksofonistka Maja Lisac Barrosso ter trobentač Eric Vloeimans.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Ano ur'co al' pej dvej

Skozi tokratno oddajo vas spremljajo zamejske viže v izvedbi zasedbe, ki ustvarja na Tržaškem in sliši na ime Ano ur’co al’ pej dvej. Skupino sestavljata vokalni kvartet in instrumentalni trio: pevki Marta Fabris in Sara Jablanšček, pevca Boris in Igor Košuta, harmonikar Aleksander Vodopivec, kitarist Igor Starc in kontrabasist Peter Kuk. Posebnost ansambla je ta, da igra predvsem slovenske tržaške narodne ali ponarodele pesmi. Nastopa v tržaških narodnih nošah in je v taki zasedbi edina v zamejstvu. Skupina je sodelovala na različnih glasbenih festivalih v Sloveniji z odličnimi uvrstitvami ter v radijskih in televizijskih oddajah. V petindvajsetih letih delovanja je pripravila več samostojnih koncertov in se udeležila raznih kulturnih prireditev v Sloveniji, Italiji in Avstriji. Posnela je tri zgoščenke in predstavila na raznih nastopih poleg narodnih tudi avtorske pesmi. Pri priredbah so sodelovali ugledni glasbeniki,: Aleksander Vodopivec, Ivan Florjanc, Zoran Lupinc in Adi Danev. S svojo dejavnostjo skušajo člani ansambla ohranjati in ovrednotiti ljudsko izročilo ter poslušalcem približati pesmi v sodobnejših priredbah. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Godbe z zgodbo

Med domačimi pevkami popularnih žanrov se skriva tudi nekaj tistih, ki so imele klasično pevsko izobrazbo in si ustvarile kariero tudi na opernih odrih. V Godbah z zgodbo poslušajmo Marto Zore, Nuško Drašček, Raiven, Emo Pavli, Evo Černe ter Astrid & The Scandals. Tokratno oddajo je pripravila Manca Kosi.

41 stopinj vročine Poizkus v Studiu 14

V oddaji poslušamo skladbe: Ati Soss: Poizkus v Studiu 14 - solist klarinetist Ati Soss Orlando Murden/Ron Miller/Jože Privšek: For Once in my Life - solistka pevka Etta Cameron Jože Privšek: Balada - solist pianist Silvo Stingl Bojan Adamič: Sedem let skomin - solisti saksofonist Dušan Veble, trobentača Pavel Grašič in Petar Ugrin, pozavnist Mišo Trtnik

Etnofonija Kapela Ze Wsi Warszava & Bassałyki: Sploty – Twines

Kapela Ze Wsi Warszava & Bassałyki: Sploty – Twines. Album »Sploty – Twines« je samosvoj in močan folk fuzijski in hkrati tudi reggae fuzijski album, trden most med obema glasbenima žanroma, ki se ves čas skladno dopolnjujeta. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/07/31/kapela-ze-wsi-warszava-bassalyki-sploty-twines/

Več

Lahko noč, otroci! Pujskove sanje

Rad bi se naučil peči piškote in šteti do 5 … Pripovedujejo: Tomaž Gubenšek, Romana Šalehar in Primož Bezjak. Napisala: Manka Kremenšek Križman. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Gymnasium Na Filipinih in v Dubaju na olimpijadah znanja

Na mednarodni biološki in kemijski olimpijadi znanja, ki sta potekali na Filipinih in v Združenih arabskih emiratih, so se slovenski dijaki dobro odrezali in domov prinesli 2 srebrni, 5 bronastih medalj in priznanje. Za kakšno tekmovanje gre, katere naloge so bile največji izziv in ali so imeli mladi čas tudi za kakšen izlet ali spoznavanje tuje države, smo izvedeli v oddaji Gymnasium. Naši gosti so bili maturanti Gašper Čadež, Nika Bizilj in Vid Rovšek ter mentorji, ki so jih na ti dve tekmovanji pripravljali v okviru Zveze za tehnično kulturo Slovenije: dr. Andrej Godec in dr. Miha Lukšič z ljubljanske Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter Domen Vaupotič z Inštituta Jožef Stefan.

Lahko noč, otroci! Nezadovoljni človek

Smeh je toliko lepši. In še nalezljiv je … Pripoveduje: Jerca Mrzel. Napisal: Primož Pečenko. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Lahko noč, otroci! Poletni dež

Kako dež s svojim škrebljanjem pripoveduje pravljice … Pripoveduje: Vesna Jevnikar. Napisala: Anita Šefer. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

Lahko noč, otroci! Rozin petelinček

… reši sitnega gospoda Žganca. Pripoveduje: Judita Hahn. Napisala: Eva Buntig. Prevedel: Domen Mal. Posneto v studiih Radia Slovenija 1989.

Lahko noč, otroci! Pes in muca se potepata

Med potepanjem si kužek strga hlače, muca pa mu jih zašije z deževnikom. Pripoveduje: Ivan Rupnik. Napisal: Josef Čapek. Prevedla: Zdenka Jerman. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1989.

RIO radijska igra za otroke Palma Katalinić: Anja ima rada Petra - 1. del

Poetična igra govori o posebnem otroštvu radožive deklice, ki živi v domu med sirotami, njen prijatelj Peter pa živi doma z mamo in odrašča brez očeta pianista. Anjo je našel urar Sebastijan in jo odnesel na policijo, od tam pa jo je policist odnesel v dom. Policist Želimir se očetovsko naveže nanjo, mali Peter pa prav tako, saj je njegova mama našla novega moškega in nima veliko časa zanj. Petra in Anjo povezuje usoda, prepletena s skupnimi sanjami in načrti. Režiser: Jože Valentič Prirejevalka: Milka Lužnik Pohar Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Pripovedovalca - Boris Juh, Mojca Ribič Anja - Lili Mišmaš Peter - David Kladnik Policist Želimir - Marjan Hlastec Urar Sebastijan - Božo Vovk Petrova mama - Milena Grm Posneto na Radiu Slovenija leta 1987 v okviru niza oddaj Počitniško popotovanje od strani do strani.

Lahko noč, otroci! O velikanu, ki je stresal jezo

… dokler se ni spoprijateljil z dečkom … Pripoveduje: Vojko Zidar. Napisal: David L. Harrison. Prevedel: Franjo Jamnik. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.

Hudo! Kako živijo sorojenci otrok z motnjo v duševnem razvoju?

Zveza Sožitje že vrsto let organizira posebne tabore in vikend seminarje za sorojence otrok z motnjami v duševnem razvoju. Gre za edinstven program, namenjen otrokom in mladostnikom, ki odraščajo ob bratih in sestrah s posebnimi potrebami in se zato pogosto znajdejo v vlogi tistih, ki razumejo, pomagajo ali celo potisnejo svoje potrebe v ozadje. To sobotno jutro jih je Liana Buršič gostila v studiu Prvega. Svoje doživljanje so z nami delile 13 in 14-letne Leila Ema Poženel, Vesna Pečoler, Mia Marinič, z njimi pa je prišla tudi psihologinja Meta Hunjet, izvajalka programov pri Zvezi Sožitje.

Zakajček Kako dihajo ribe?

V naših radijskih epizodah Zverinice spoznavamo različne živali – danes smo spoznali molja, te pa so včasih gostje tudi v naši rubriki Zakajček. Danes gremo v morje. Ste se že kdaj spraševali, otroci, kako je sploh možno, da ribe in ostala morska bitja lahko dihajo pod vodo, medtem ko mi ljudje ne moremo. Kje je torej glavni razlog? O tem v današnjem Zakajčku s Tadejo Bizilj in z njenimi sogovorniki.

Radijski ringaraja Mali Masteršefi iz Pionirskega doma

Med osmo in deveto odpiramo vrata slovenskih vrtcev, delamo prepih v učilnicah prvošolcev, drugošolcev, tretješolcev, poslušamo ringarime in zgodbaraje, rešujemo zanke in uganke, pojemo z Violinčkom in odgovarjamo na tisoč zakajev. Radijski ringaraja vsako soboto ob 8.05 na prvem programu Radia Slovenija.

Več

Naše poti Kje bo devet novih večnamenskih romskih centrov?

Pomurski romski svetniki so na tiskovni konferenci v sodelovanju s Svetom romske skupnosti Republike Slovenije opozorili, da so vsa posploševanja, ki celotno romsko skupnost opredeljujejo kot problematično, nevarna. Predstavnik Romov v občinskem svetu mestne občine Murska Sobota in predsednik Združenja foruma romskih svetnikov Slovenije Darko Rudaš je izpostavil tudi očitke, da se na samo nasilje v romskih naseljih tudi Romi, ki tam živijo, premalo odzivajo. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je na javnem razpisu za sofinanciranje mreže večnamenskih romskih centrov v skupni vrednosti 4,9 milijona evrov izbralo štiri projekte za devet romskih centrov. Gre za nadaljevanje in nadgradnjo projekta, ki je pilotno potekal od leta 2017 do 2021.

Slovencem po svetu Flavtistka Lana Kuščer iz Teksasa: “ Moj najljubši koncert je bil v Sloveniji”

Tokrat predstavljamo slovensko flavtistko in profesorico glasbe v ameriškem Hustonu Lano Kuščer. Že približno dve desetletji živi v tujini, kamor jo je odpeljal študij glasbe. Rojena Ljubljančanka se je najprej podala v Veliko Britanijo , kjer se je izobraževala v igranju flavte in v Londonu tudi diplomirala, izobraževanje je nadaljevala v Nemčiji, izpopolnjevala pa se je tudi na Danskem. Doktorski študij flavte jo je pripeljal v Združene države Amerike, ustalila se je v Hustonu, kjer živi in poučuje na Univerzi severnega Teksasa. Veliko tudi koncertira domala po vsem svetu, za svoje delo pa je prejela že tudi številna priznanja. O svoji bogati glasbeni poti in ljubezni do flavte, pa tudi o življenju in delu v Ameriki, hobijih in povezavah s Slovenijo Lana Kuščer pripoveduje v oddaji Slovencem po svetu - Portreti.

Naše poti Porrajmos: zamolčani genocid nad Romi v 2. sv. vojni

V noči iz 2. na 3. avgust 1944 so v taborišču Auschwitz-Birkenau usmrtili okoli štiri tisoč Romov. Neposreden razlog za ustanovitev taborišč so bile množične aretacije Poljakov in pomanjkanje obstoječih "lokalnih" zaporov. Sprva naj bi bil Auschwitz »le« še eno koncentracijsko taborišče, vse pa se je spremenilo v začetku leta 1942, ko je v naslednjih dveh letih postal največje središče za načrtne likvidacije. O grozotah, ki so sledile na območju Slovenije je zapisal tudi raziskovalec poznavalec romske tematike pri nas, dr. Miran Komac, zato se bomo nocoj spomnili pogovora izpred dveh let.

Slovencem po svetu Tilen Višnjevec, vodja upravljanja flote pri drugem največjem ladijskem prevozniku na svetu

»Če je zraven vas morje, najbrž tam operiramo«, pravi gost oddaje Slovencem po svetu - portreti. Na ladjo tokratne epizode bomo natovorili kontejnerje z vsebino, ki se ji reče izkušnje in življenje Tilna Višnjevca, ki ima kljub mladosti za sabo že zavidljivo kariero. 32-letnik zadnjih devet let živi in dela v tujini, na severu. Najprej Norveška, nato Švedska, zdaj pa Danska, kjer je vodja upravljanja s floto pri drugem največjem ladijskem prevozniku na svetu. Trenutno imajo 710 ladij in so prisotni v več kot 130 državah sveta. Morje je bilo blizu tudi otroštvu v Kozini, ki se ga Tilen Višnjevec spomni kot lepega in preživetega v naravi. Živo je v njegovem spominu tudi potovanje z vlakom od Benetk do Pariza, na katerega sta se odpravila z mamo. »Raziskovanje sveta je ena najlepših stvari, ki jih lahko počneš!« poudari sogovornik, ekonomist, ki se ob vračanju v domovino veseli domače lazanje in tiramisuja. Ob tokratnem, poletnem, pa je bil na meniju še poseben obisk. V radijski studio ga je povabila Mojca Delač.

Naše poti Romska glasba za ritem skupnega prostora

V tretji oddaji poletne serije Amare Droma – Naše poti nadaljujemo s poslušanjem romskih skladb, ki nas vodijo skozi različne glasbene pokrajine Evrope. Zvoki, ki jih bomo slišali, so dokaz ustvarjalne moči Romov in njihovega vpliva na evropsko glasbeno tradicijo. Romska glasba odpira prostor za razumevanje, spoštovanje in kulturno izmenjavo. Vabljeni k poslušanju nekaj po 21. uri.

Sotočja Rock skupina Bališ praznuje prvih 25 let - 2. del koncerta

Koroška slovenska rock zasedba Bališ je sredi junija v K in K centru v Šentjanžu v Rožu pripravila veliki koncert ob svoji 25 letnici in nas skupaj z Noreia String Quartetom, Tončem Feinigom in Helmutom Biblom popeljala skozi četrt stoletja svojega ustvarjanja; od bluesa do rock'n rolla v obirskem narečju. V sklepnem delu praznovanja se v pesmih Živ' tvoj dan in Jutr bo moj pridruži še projektni mladinski pevski zbor. Kako zvenijo uspešnice zasedbe Bališ obogatene s spremljevalnimi glasovi Lare Rutar, Timne Katz in Lare Wulz ter zvesto publiko? Prisluhnite jim v drugem delu koncerta!

Slovencem po svetu Portret: Mariana Poznič iz Buenos Airesa

Tokrat predstavljamo pravnico Mariano Poznič iz Argentine. Rojena je slovenskim staršem v Buenos Airesu, po poklicu pa odvetnica in sodna tolmačka za slovenščino. Zelo je dejavna v tamkajšnji slovenski skupnosti, med drugim je v vodstvu krovnega društva slovenskih organizacij v Argentini Zedinjena Slovenija. Je tudi urednica tednika Svobodna Slovenija, že nekaj let pa je tudi predstavnica Slovencev iz Argentine v Svetu vlade republike Slovenije za Slovence po svetu.

Naše poti Romska pesem kot pripoved časa

Tudi nocoj, nekaj po 21. uri, vas vabimo, da skupaj z nami prisluhnete različnim glasbenim izrazom romske skupnosti, ki se skozi čas prepletajo z različnimi evropskimi kulturami. Romske pesmi nosijo v sebi zgodbe, ki govorijo o življenju, boju, veselju in pripadnosti. Njihova glasba bogati ne samo romsko identiteto, temveč tudi kulturno krajino širše družbe. Nocoj v Naših poteh krenemo po poti, po kateri nas bosta vodila srce in ritem.

Slovencem po svetu Dejavnost Slovencev na Češkem, radijski utrip na južni polobli in slovenstvo v Argentini

V oddaji gostimo slavista, prevajalca in kulturnika Petra Kuharja, ki že 18 let živi na Češkem in je bil tudi pobudnik za ustanovitev slovenskega društva Jože Plečnik v Pragi. Pogovarjali smo se tudi z urednico slovenske radijske oddaje Okence v slovenski svet, ki deluje v Buenos Airesu Mariano Pirc, pred radijski mikrofon pa smo med obiskom v Sloveniji ujeli tudi Walterja Šuberja, ki prihaja iz Avstralije in deluje na slovenskem radiu Radio glas avstralskih Slovencev v Sydneyu, rojen Primorec, ki pa se je še kot otrok s starši preselil na peto celino. Pred radijski mikrofon pa je stopil tudi mladi predsednik slovenskega društva v San Justu v Argentini Marjan Godec, ki ohranja slovenstvo v tej južnoameriški državi že kot pripadnik tretje generacije Slovencev.

Sotočja Rock skupina Bališ praznuje prvih 25 let - 1.del koncerta

Koroška slovenska rock skupina Bališ je sredi junija z velikim koncertom praznovala 25 let svojega delovanja. Koncert so napovedali lani poleti z izdajo singla Rock me Amadeus, slovensko priredbo pesmi znanega avstrijskega glasbenika Falca.

Naše poti Glasba Romov ne pozna meja

V poletni oddaji Amare Droma vas vabimo na prvo od treh glasbenih potovanj po poteh romske glasbe, ki prečka številne evropske dežele. Skozi razne melodije bomo spoznavali bogastvo romske ustvarjalnosti in njeno moč povezovanja. Romska glasba ni le izraz skupnosti, temveč tudi darilo evropski kulturni dediščini. Pridružite se nam ob zvokih, ki govorijo univerzalni jezik čustev in spomina.

Več

Novice Radia Slovenija Novice ob 23h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva V drugem četrtletju BDP Slovenije zrasel za 0,7 odstotka

Po velikem, 0,6-odstotnem padcu gospodarske rasti v prvem četrtletju letos se je slovenski BDP v drugem četrtletju na letni ravni zvišal za 0,7 odstotka. Slovensko gospodarstvo se je predvsem na račun okrepljenega domačega trošenja vrnilo v območje rasti. A velika tveganja ostajajo.

Novice Radia Slovenija Novice ob 21h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Literarni večer Pisatelj Oskar Hudales

18. avgusta bo minilo 120 let od rojstva slovenskega pisatelja Oskarja Hudalesa. Čeprav je njegov literarni opus kar obsežen in je bil v obdobju, ko je ustvarjal, priljubljen pisatelj, je danes precej pozabljen, ne popolnoma upravičeno. Vida Curk, avtorica oddaje, predstavlja pisateljevo življenje in njegove zgodovinske romane, ki so poleg številnih besedil, namenjenih otrokom in mladini, osrednji del njegovega pisateljskega opusa. Bralca sta Nataša Bolčina Žgavec in Matej Rus, igralca Andrej Nahtigal in Jernej Kuntner, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mitja Krže, režiser Jože Valentič, urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 2005.

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Morske viže

Avgustovsko počitniško razpoloženje vam bodo tokrat krajšale melodije o morju, mornarjih, ljubezni, skratka, o vsem, kar življenje dela lepo. Poslušali boste ansambel Javor; Alpski kvintet; Vesele Begunjčane; Modri val; Štrka in ansamble Braneta Klavžarja, Cvet, Franca Miheliča in Modrijane; Vesele Štajerke; Slovenijo, ansambel Ivana Ruparja in Lojzeta Slaka ter Vasovalce. Oddajo pa bo z zvokom citer pripeljal v večerni morski pristan Miha Dovžan. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Pripravlja jo glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Lahko noč, otroci! Pujskove sanje

Rad bi se naučil peči piškote in šteti do 5 … Pripovedujejo: Tomaž Gubenšek, Romana Šalehar in Primož Bezjak. Napisala: Manka Kremenšek Križman. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2012. Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.

Radijski dnevnik Gospodarstvo v 2. četrtletju beleži rast, ki jo poganja domača potrošnja

Slovensko gospodarstvo se je v drugem četrtletju letos okrepilo, predvsem na račun domače potrošnje. Na drugi strani so negativno presenetili podatki o investicijah v stanovanja ter v opremo in stroje. Druge teme: - Dan pred srečanjem na Aljaski Trump z novimi grožnjami Rusiji, če ne konča vojne v Ukrajini - Izrael želi z načrti o priključitvi Zahodnega brega dokončno pokopati idejo palestinske države. - Letošnji sejem Agra v Gornji Radgoni z bogatim programom in številnimi novostmi

Studio ob 17.00 O regenerativnem turizmu, ki vrača okolju in skupnosti več, kot vzame iz njiju

V tokratnem Studiu ob 17-ih, ki ga ponavljamo, se sprašujemo, ali se je turizem znašel na točki preloma, je danes še dovolj zelena trajnostna usmeritev ali pa je že čas za korak naprej: za regenerativni pristop, ki temelji na tem, da je s svojo dejavnostjo treba okolju vračati več, kot smo iz njega vzeli, torej skrbeti tudi za napredek krajev in mest. Govorili bomo o tem, da se naše drugo največje mesto Maribor razvija v skladu z regenerativnim pristopom, in preverili, kaj ponuja štajerska prestolnica, katere so njene primerjalne prednosti in zakaj si v tem mestu ne želijo množičnega turizma. Anna Pollock, strokovnjakinja za regenerativni turizem iz Velike Britanije; Jure Struc, direktor Zavoda za turizem Maribor; Vasja Ilešič, generalni direktor turistične vasi Pohorje Village – Wellbeing Resort; Katja Sreš, predsednica društva Ekologi brez meja; Ksenija Repina, direktorica Lutkovnega gledališča Maribor.

Dogodki in odmevi Po slabem prvem četrtletju sedaj znatno izboljšanje gospodarske slike pri nas

Gospodarska slika pri nas je bila v drugem četrtletju letos boljša kot v prvem, po nepričakovanem padcu je namreč sledila 0,7-odstotna rast. Nadaljnjo rast bi lahko ogrozila zunanja geopolitična tveganja, med drugim v trgovini. Na rast BDP-ja je sicer najbolj vplivala zasebna potrošnja. Druge teme: - Pred srečanjem Putin-Trump ruske sile silovito napadle Ukrajino. - Množični protesti v Srbiji prerasli v spopade z več kot sto ranjenimi. - Konec tedna po pričakovanjih prinaša vrhunec turistične sezone.

Aktualna tema Trženje športnih in drugih aktivnosti v gozdu je pogosto nelegalno

Poletje je čas, ko je pritisk na gozdove izjemno povečan. V Sloveniji se krepi turizem, krepi se obračanje k naravi. Ljudje se radi odpravljamo v hribe, povečuje se rekreacija v naravi in gozd se zdi privlačen prostor za različne aktivnosti. Ko k temu dodamo še dobro gobarsko sezono, kakršna je letos, se obiskovalcem na določenih območjih zdi, da ima vsako drevo svojega obiskovalca. Kako povečan pritisk vidi gozdarska inšpekcija in na kakšne zgodbe naletijo pri svojem delu? O tem se je Jernejka Drolec pogovarjala z Urško Ahačič Pogačnik, direktorico inšpekcije za gozdarstvo na Inšpektoratu za kmetijstvo, gozdarstvo, lovstvo in ribištvo, ter Marjanom Hrenom, predsednikom Zveze lastnikov gozdov Slovenije.