Lahko bi se branil in vračal milo za drago.
Oko za oko, zob za zob – kakor veleva postava davnih ljudstev.
Še naši očetje so pregovorno dejali, da se klin izbija s klinom.
Po načelu, da le protisila ustavi silo, ko udari vanjo.
A če ogenj pošiljamo nad ogenj, plameni ne bodo uničeni.
Še več bo ognjenih zubljev, ki se razplamtijo na vse strani.
Pogoltna je namreč vročina sovraštva.
Naglo se širi v koncentričnih krogih.
Vse okuži, vse okoli sebe požira.
Jezus je presekal pogubno dialektiko, naj hudo vračamo s hudim.
Postavil je postulat ljubezni.
Če te kdo udari po levem licu, mu nastavi desno!
Bodi prinašalec miru, tudi če si žrtev krivice.
Postavi se nad plitvine grešnega sveta.
Bodi nebeški.
Ne oziraj se po človeški pameti.
Bodi Božji otrok, odprt za nauk življenja.
Kajti edini protistrup, ki ga pozna sovraštvo, je ljubezen.
Dokler nismo v njeni službi, nismo razumeli ključne zapovedi večnega mesta.
Delujemo v svetu po izključno svetnih pravilih, namesto da bi delovali po načelih nebeškega dvora.
Nastavljati drugo lice zato ni človekova mazohistična drža ne cenena potuhnjenost ne odvratna ponižnost.
Je zanesljiva pomoč drugim, da bi v sebi našli Jezusa.