Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sreda, 31.5.2023

00:00
Poročila

Narcizem ali narcisizem? Slovar pravi, da gre za sopomenki. Ni torej pomembno, katero različico uporabljamo, marveč kdaj in kako. Kaj beseda pomeni, vemo, ali vsaj mislimo, da vemo. O narcisoidnosti se namreč veliko piše in govori, marsikdaj beseda zleti z jezika brez premisleka, tudi po krivici. Zdrav narcizem omogoča prilagodljiv način uravnavanja samopodobe, patološki narcizem pa je nenehno dviganje samopodobe z iskanjem zunanjega odobravanja in priznanja. 1. junij je svetovni dan ozaveščanja o narcistični zlorabi. Kako jo prepoznati in kako se pred njo zavarovati? Tudi o tem v nočnem pogovoru z Luko Agrežem, psihoterapevtom in strastnim raziskovalcem vseh plati življenja. Najbolj ga zanima psihodinamika človeškega delovanja, zato se je poglobil v različne pristope psihoterapije in specializiral psihodinamsko psihoterapijo. Deluje v samostojni praksi, a tudi v društvu Projekt Človek, kjer spremlja osebe z izkušnjo zasvojenosti in njihove družine; v projektu OMRA pa predava o različnih temah s področja duševnega zdravja. Luka Agreža je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.

Avtor: Nada Vodušek

01:00
Poročila
02:00
Poročila
03:00
Poročila
04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Avtor: Stane Kocutar

05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Po kar nekaj prehojenih kilometrih Jakobove poti v Španiji nam je sreča po dolgem času namenila velik, sodobno (beri: obilno) založen supermarket. Končno smo imeli možnost, da smo si lahko privoščili še kaj drugega kot le testenine in riž na sto in en način. Toda ko smo skupaj hodili mimo polic s toliko lepimi in svetlečimi izdelki, me je zagrabila velika želja imeti stvari, ki jih prej na poti skozi malce bolj revne vasi sploh nisem pogrešal. In potemtakem stvari, ki jih sploh nisem tako zelo potreboval. In sreča imeti veliko ponudbe se je spremenila v težavo. Tam so bile stvari, ki sem se jim moral odpovedati, in sem tako postal žalosten - ker sem začel bolj gledati na to, kaj mi manjka, kot na to, kaj imam.
Ni srečen tisti, ki veliko ima, ampak tisti, ki malo potrebuje. (bl. A.M. Slomšek)
Razumete, v kakšno past poželenja smo se ujeli? Svet nas ne uči hvaležnosti, za to, kar imamo, ampak žalosti za to, ker nečesa (še) nimamo ali ker nekaj ni naše. Težava je v tem, da potem nikdar nimamo dovolj, da je v človeku vedno nečesa premalo, in to ga dela nezadovoljnega, da gre in meče v smeti to, kar ima in je dobro, in bi rad tisto, česar nima. In se tako nikdar ne ustavi. In tako nikdar ni zadovoljen.
Žal tako ni samo s predmeti, ni tako samo s prav dobrimi oblekami in pohištvom, ki jih najdemo v smeteh, in žal ni tako samo s hrano, ki jo mečemo iz hladilnikov, ker so ti preprosto prepolni. Žal je tako tudi z odnosi, v katerih živimo, tudi tiste mečemo v smeti in si želimo novih, drugačnih, vznemirljivejših od tistih, ki smo jih že navajeni in v katerih ne najdemo ničesar lepega več.
Je pač tako, da se v teh časih ne splača več popravljati tiskalnikov, raje se kupi novega. Ceneje je, pa še novega imaš. Lepšega, bolj svetlečega, ki ga boš čez leto dni ravno tako zavrgel, ker bo že »star«. Ta miselnost nam je prišla v kri, zato se dogajajo tudi kakšne hitre »avanture« z mlajšo kot je moja žena, s postavnejšim in zabavnejšim kot je moj mož. In tako z neko divjo in v bistvu neresnično željo izgubljamo vse, kar smo imeli. Poželenje, ki se mu ne moremo upreti, nas ne samo dela nesrečne, tudi tisto, kar smo imeli, vse naše dragocenosti, nam za vedno zapravi.
Če te tvoje oko pohujšuje, ga iztakni. Ne zato, ker ti Bog ne privošči sreče in zadovoljstva, ampak ker tvoje oko laže. Vsak človek je lahko srečen, če svoje življenje vidi pravilno. Če ga gleda z vidika hvaležnosti in ne poželenja.

Avtor: Marko Rijavec

06:00
Poročila

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45.

Avtor: Špela Šebenik

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

»Ob čem se mi pocedijo sline?« se je vprašal Domen Kavčič, gost oddaje Pod pokrovko. Zanj je najboljša tista hrana, ki pride tako rekoč naravnost iz zemlje na krožnik. Zgodaj spomladi ga navdušita mlada česnovka in čemaž, zdaj komaj čaka, da gre nabrat divje šparglje, bodečo lobodiko in navadni dežen. Dežen? »Da, dežen. Iz njega skuham slasten boršč.« Domen Kavčič je japonolog, prevajalec, nabiralec in nenazadnje kuhar, ki ga navdušuje divja hrana. Pravi, da človek ni od narave ločeno bitje, ampak je z njo eno. Pripravlja Iztok Konc. Foto: Domen Kavčič

Avtor: Iztok Konc

Jutri začne veljati nova, enotna vozovnica Slovenija, ki jo omogoča neomejeno potovanje z avtobusi in vlaki po vsej Sloveniji za 70 evrov na mesec. Vozovnica je eden od korakov k spodbujanju uporabe javnega prevoza. Ali bo res lahko spremenila način našega potovanja, če pa denimo vožnja z vlakom iz Kopra v Ljubljano traja približno dve uri in pol? Kje začeti spremembe, bo Metka Pirc v tokratni oddaji Ob osmih spraševala Luko Mladenoviča z republiškega urbanističnega inštituta, ki med drugim prinaša idejo 15-minutnega mesta.

Avtor: Prvi

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.

Avtor: Prvi

08:30
Radiosfera

Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.

Avtor: Prvi

08:48
Obvestila
09:00
Poročila

Vrtnice so ljudje gojili že v starem veku, intenzivno in načrtno žlahtnjenje pa se je začelo na prelomu iz 18. v 19. stoletje. Danes tako po ocenah poznavalcev poznamo med 12 in 30 tisoč različnih sort, kar je največ med lesnatimi rastlinami. Tudi Slovenci imamo vrtnice zelo radi, mnogi jih imate na vrtu, zato smo v sredin Svetovalni servis povabili Matjaža Mastnaka iz Arboretuma Volčji Potok, ki bo odgovarjal tudi na vaša vprašanja o oskrbi teh cvetlic. Vprašanja pošljite na prvi@rtvslo.si, jih zapišite v spletni obrazec na strani Prvega ali pokličite med oddajo.

Avtor: Andreja Čokl

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Avtor: Prvi

10:00
Poročila

Spomeniki željo ohraniti spomin, niso pa večni. Ob zgodovinskih prevratih je simbolna vloga spomenikov ponovno oživela, zato je njihovo odstranjevanje želelo uničiti tudi pričevalno in simbolno funkcijo spomenikov. Spomeniška krajina se je sčasoma spreminjala, saj skoraj tretjina spomenikov ne stoji več ali pa so bili temeljito predelani.Tako je zapisal dvojni doktor Damir Globočnik, ki je gost v oddaji Intervju.

Avtor: Milan Trobič

11:00
Poročila

V Sloveniji bo ta konec tedna potekal prvi Festival nabiralništva. V sobotnih delavnicah narave od Podsrede do Črne prsti in od Strunjana do Trzina bodo strokovnjaki, zeliščarji, nabiralci, tudi poznavalci gob širili znanje. Obenem pa bodo delavnice tudi priložnost za spoznavanje pravil nabiralniške etike, spodbujanje odgovornega odnosa do narave, okolja in ohranjane biodiverzitete. Nedelja pa bo na Pogačarjevem trgu v Ljubljani povezala predavanja in predstavitve, strokovnjake in obiskovalce, ki bodo spoznavali uporabne rastline, njihove pripravke in okušali divjo hrano.

Avtor: Aljana Jocif

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Avtor: Tomaž Guček

Drugi poudarki iz oddaje:
- Strategija prostorskega razvoja Slovenije zapostavlja manjše podeželske občine, opozarjajo v Spodnjem Podravju
- V Nov mestu knjižni sejem z dolgoletno tradicijo
-Bili smo na vaji za reševanje v predoru

Avtor: Prvi

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:15
Obvestila
17:00
Poročila

Ključna težava gospodarstva je v tem trenutku pomanjkanje ustrezne delovne sile. Delodajalci rešitev vidijo v tuji delovni sili. Kaj pa druge možnosti? Na primer aktivacija prijavljenih na Zavodu za zaposlovanje, pa ukrepi delodajalcev – kot sta boljše plačilo in spodbudno delovno okolje. Postavlja se tudi vprašanje vpliva umetne inteligence na kadrovski manko – je ta grožnja ali priložnost? Možni pa so tudi ukrepi za spodbujanje starejših, da dlje časa ostajajo na delovnih mestih. Kaj deluje in kaj ne, o vsem tem Urška Valjavec s sogovorniki.

Gostje:
Greta Metka Barbo Škerbinc, generalna direktorica Zavoda za zaposlovanje Slovenije;
Polona Domadenik Muren, redna profesorica ekonomije na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani;
Miro Smrekar, generalni sekretar Združenja delodajalcev Slovenije.

Avtor: Urška Valjavec

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Avtor: Prvi

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

Je tudi brez rime najboljša pomota, kar jih je čarovnica kdaj pričarala!
Pripoveduje: Lara Jankovič.
Napisala: Isabel Abedi/Veronika Drolc.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2008.

Avtor: Alja Verbole

V petek in v soboto bo v Ljubljani tekmovanje World Kidz Breaking Champion (WKBC), svetovno mladinsko tekmovanje v breakdanceu. V Ljubljani se bodo zbrali mladi breakdancerji z vsega sveta, da bi predstavili svoje plesne točke na različnih krajih po Ljubljani. Svetovno priznani plesalci, ki bodo opravljali vlogo žirije, pa bodo v soboto razglasili zmagovalce. V oddaji Gymnasium se nam bodo tako pridružili mladi iz Slovenije, ki bodo preizkusili svojo srečo na tekmovanju. Skupaj se bomo vprašali, kaj je breakdance, kako se razlikuje od drugih plesnih tehnik in kako se plesalci pripravljajo na tekmovanje.

Avtor: Gašper Stražišar

21:00
Poročila

Nocoj v oddaji gostimo filozofa in psihoanalitika dr. Dušana Rutarja, ki je pred kratkim objavil knjigo Sočutna šola: Od inkluzivne šole k sočutni skupnosti. Pogovarjali smo se tudi s pesnikom, pisateljem in publicistom Dejanom Aleksićem. Na začetku oddaje pa se s Sanjo Hyseni pogovarjamo o njenem nenavadnem poklicu ter o tem, kaj pravzaprav dela kulturni mediator.

Avtor: Ivana Stipić Lah

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

23:00
Poročila

Franjo Frančič je napisal okrog osemdeset knjig kratke proze, novel, romanov, pesniških zbirk in dramskih besedil ter besedil za otroke in mladostnike. Kot zapiše dr. Denis Poniž v spremni besedi k njegovemu najnovejšemu romanu Samota orgazmov pozabljenih smrti (Smar-team, 2023), "Frančič z vsako svojo knjigo obnavlja osnovni model, v katerem je v ospredju človek iz mesa in krvi, ujet v svoje in tuje silnice, predan strasti in obupu, postavljen v neštete, komajda predstavljive položaje, vedno ves in scela v življenju, a hkrati na robu prepada, vedno v dejavni drži, a zavedajoč se svoje krhkosti, majhnosti in nemoči".

Igralec Branko Jordan,
režiserka Špela Kravogel,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
mojster zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Matej Juh.
Posneto 2023.

Avtor: Prvi

24. maja je na svojem domu v Švici umrla Tina Turner. Anna Mae Bullock, kot ji je bilo ime, je svojo uspešno glasbeno pot začela v 50. letih prejšnjega tisočletja, ko je spoznala glasbenika in svojega moža Ika Turnerja. Stara je bila le 18. let, ko je začela prepevati v njegovi skupini. Leta 1960 jo je Ike preimenoval vTino Turner in skupaj sta v 60. letih posnela veliko uspešnic. Za priredbo skladbe Proud Marry sta leta 1972 osvojila tudi nagrado grammy. Po 16. letih mučnega in nasilnega zakona, ki ga je Tina opisala tudi v biografskem filmu iz leta 1993 What's love got to do with it, je leta 1976 zbežala od Ika in se nekaj mesecev skrivala pri prijateljih. Po ločitvi je obdržala svoje umetniško ime in se podala na samostojno glasbeno pot, ki pa na začetku ni bila preveč uspešna. Šele leta 1983 je s priredbo skladbe "Let's Stay Together" Ala Greena prišla na evropske glasbene lestvice. Veličastna vrnitev na svetovne odre in lestvice pa se je zgodila leta 1984 z albumom Private dancer. Tina je bila takrat stara 44 let in je bila najstarejša pevka, ki ji je uspelo priti na 1. mesto ameriške lestvice. Od takrat je nič več ni ustavilo. Postala je ena najbolj priljubljenih in najuspešnejših ženskih rock pevk vseh časov, njene skladbe pa so z leti postale zimzelene. Izdala je 10 studijskih albumov, med drugim osvojila 12 grammy kipcev in prodala okoli 200 milijonov albumov. Je ena najbolje prodajanih pevk v zgodovini rock'n'rolla. Tina Turner se je leta 2008, ob 50. letnici kariere še zadnjič podala na svetovne odre, potem pa se je upokojila. Zadnja leta je imela veliko zdravstvenih težav in leta 2017 so ji presadili ledvico. Leta 2018 so jo nagradili z nagrado grammy za življenjsko delo, leta 2019 pa je na broadwayski oder prišel muzikal o njenem življenju z naslovom Tina. Leta 2021 pa so jo uvrstili tudi v rock'n'roll dvorano slavnih. V Godbah z zgodbo, pa zdaj nekaj njenih uspešnic.

Avtor: Anja Rupel

Zadnja sprememba: 31.05.2023 17:00:04

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt