Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sreda, 7.6.2023

00:00
Poročila

Pogovor z nekom, ki odhaja. Slovo prijateljev. A tega drugega ni na odru. Njegov stol je prazen. Očitno je že odšel. In tisti, ki je ostal, sam pri sebi preigrava slovo. Pripoveduje nam, ki se morda ob tem spomnimo svojih sloves, svojih monologov, izgovorjenih v bolečo tišino. Predstava Disco inferno je avtorski projekt igralca Luke Bokšana, v katerem skozi skoraj prazno, minimalistično scenografijo oder reže notranje trenje. Z zadržano igro brez poudarjenih gest in s sijajnim gibalnim koncem – "plesom" z dvema barskima stoloma gledalca ves čas drži v napetosti. Z monodramo, eno najzahtevnejših igralskih nalog, je pravkar magistriral na AGRFT v Ljubljani. O njegovi dozdajšnji igralski poti, o gledališču in umetnosti, o željah in prihodnosti se z Luko Bokšanom pogovarja Nada Vodušek.

Avtor: Nada Vodušek

01:00
Poročila
02:00
Poročila
03:00
Poročila
04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Avtor: Stane Kocutar

05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

On je čudovit urejen starejši gospod, poln znanja, duhovnega bogastva in dobrote. Saj je še veliko takšnih gospodov v Ljubljani, ali ne? A vendar – gospod, ki sem ga spoznala, bo za vedno ostal v mojem spominu. Kajti ta gospod je vrsto let spremljal svojo bolno ženo povsod, kamor je šla.
Bolezen je bila huda in neozdravljiva, doma ni bilo možnosti izvajati zelo zahtevne nege, zato je na koncu zdravljenja in rehabilitacije odšla v dom za – kot pravimo – starejše občane, v DSO. Tako delajo številni. A mož, ta gospod, ki sem ga spoznala, je šel z njo. V dom za ostarele in nege potrebnih ljudi. Najprej v en dom, pa v drugi, da sta bila bliže svojim otrokom.
Ko zdrav, aktiven mož odide iz svojega urejenega doma, pusti vse prijatelje in vse, kar ga je do takrat veselilo, da lahko ure in ure sedi ob svoji bolni ženi, takrat se pred njim prikloni ne samo zdravnik ali negovalka, ampak tudi narava okrog teh domov! Na to mojo izjavo se je gospod samo nasmehnil in dejal: »Veste, saj to sva si obljubila ob poroki – in te bom ljubil in spoštoval – v sreči in nesreči, bolezni in zdravju ...« Za njega je bilo torej to čisto normalno, da živi s svojo ženo tam, kjer sta lahko skupaj. Še na en način je objasnil svojo odločitev: »Slovenščina mi je najbolj všeč zato, ker ima DVOJINO. Tudi midva z ženo sva živela svojo »dvojino«, hvaležna, da sva lahko več kot petdeset let delila vse – mizo, posteljo, zaupanje in ljubezen, srce in misli …«
Ja, kljub bolezni in trpljenju sta ostala skupaj do smrti. Zdaj, ko je ljubljena žena odšla na drugo obalo v večno življenje, gospod govori o hvaležnosti za vse, o neizmerni ljubezni, ki ni minila, ampak se samo preoblikovala in postala duhovna, in predvsem o neizmerni modrosti, ki jo je spoznal: »Veste, res je, kot pravi Sveto pismo – le eno je potrebno: ljubiti v hvaležnosti človeka, ki je odgovoril na tvojo ljubezen in naredil iz tvojega življenja nepozabno enkratno zgodbo! Meni je bila podarjena žena, ki me je ljubila in krepila … V domu, kjer sva bivala zadnje dni, so naju opazovale sestre usmiljenke na najinem sprehodu po vrtu – ona na vozičku, jaz šofer – in so govorile: »Ljubezen in zvestoba se sprehajata … Verjemite mi, to je najlepši opis najinega življenja …«
A jaz upam, da se bosta tam pri Očetu vse ljubezni spet našla in da bodo angeli takrat zapeli besede psalmista: LJUBEZEN IN ZVESTOBA STA SE SPET SREČALA …

Avtor: Emanuela Žerdin

06:00
Poročila

Kratek povzetek reportažne rubrike naPOTki, ki je sicer na sporedu ob nedeljah ob 6.45

Avtor: Prvi

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Prvi program Radia Slovenija danes raziskuje Ilirsko Bistrico – in kako drugače začeti kot s tamkajšnjo kulinariko? Andreja Čokl se je podala na iskanje značilnih jedi, a je hitro ugotovila, da je zaradi številnih vplivov ter geografskih in zgodovinskih okoliščin tudi na Bistriškem težko izluščiti le eno ali dve.

Avtor: Andreja Čokl

Sloveniji je uspelo že v prvem krogu volitev ob visoki podpori kar 153 držav postati nestalna članica Varnostnega sveta Združenih narodov v letih 2024–2025. Ta dosežek ob osmih ovrednotimo z našim ameriškim dopisnikom Andrejem Stoparjem, sprašuje Matej Hrastar.

Avtor: Prvi

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.
Danes praznuje 83. rojstni dan legendarni pevec iz Walesa Tom Jones. Poslušamo ga v skladbi Mess of blues. Na klavirju ga spremlja Jools Holland.

Avtor: Anja Rupel

V Radiosferi se sprehajamo skozi pestro zgodovino Ilirske Bistrice in okoliških krajev, ki ponuja vpogled v življenje žagarjev, mlinarjev, redovnic v trnovskem samostanu ali preprostega človeka, ki si je kruh služil v bližnji Reki. Te kraje sta zaznamovala tudi italijanski fašizem, ki je bičal slovensko besedo, in komunizem, ki je vzel še tisto, kar ni vzela druga vojna. O naštetem, pa tudi o nenehnem prerivanju Trnovcev in Bistričanov z zgodovinarko Nadjo Baša in redovnico Marjetko Jeralič iz samostana Matere Terezije.

Avtor: Rok Valenčič

08:48
Obvestila
09:00
Poročila

Tokrat gremo v osupljivi svet numizmatike. Med skrite zaklade zgodovine, ki razkrivajo, kako lahko majhni kovanci pripovedujejo velike zgodbe. Kako ravnati ob najdbi kovanca, kako ga očistiti, kako prepoznati njegovo starost in vrednost, kako ga hraniti ali kako pri nakupu kovanca ugotoviti, da ne gre za ponaredek? Kakšne informacije skrivajo kovanci, kaj nam lahko povedo o političnih, gospodarskih in kulturnih vidikih zgodovine? Kateri kovanci so najbolj cenjeni med zbiratelji? Odgovore na ta in druga vprašanja pozna numizmatik Vilko Gombač iz Ilirske Bistrice.

Avtor: Rok Valenčič

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Avtor: Prvi

10:00
Poročila

Če pomislimo na poplave, požare, žled, epidemije, ekološke katastrofe, množične migracije, najprej pomislimo na civilno zaščito. In če pomislimo na civilno zaščito, pomislimo tudi na njenega poveljnika Srečka Šestana. To funkcijo opravlja že 11 let in v vseh teh letih ni nikoli pustil na cedilu nikogar, ki je potreboval njegovo pomoč. Sabrina Mulec se bo z njim pogovarjala v terenskem studiu Prvega v Ilirski Bistrici, saj je Srečko Šestan tam domačin.

Avtor: Sabrina Mulec

11:00
Poročila

Na Placu v Ilirski Bistrici lahko doživimo slovensko mesto na vodi v pravem pomenu. Pod asfaltom teče reka Bistrica, osrednji trg pa je še zdaj pomembno zbirališče. Je priložnost za druženje tako domačinov kot obiskovalcev. Na ogled so meščanske hiše na vodi. Tam še zdaj stoji prva tovarna testenin na Kranjskem Pekatete. Odprl jo je Anton Žnideršič, nekdaj pomemben mož Ilirske Bistrice in to z dobičkom, ki ga je pridobil s premišljenim čebelarjenjem. Žnideršič je tudi izumil panj AŽ, ki je prilagojen našim razmeram in tudi najboljši dom slovenskim čebelam. S placa se bomo zato sprehodili tudi v lokalni čebelarski muzej in do slapa Sušec vse do največjega slovenskega plazu. O vsem tem z gostoma Sandro Grudenič in Dejanom Iskro.

Avtor: Prvi

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

Rubrika z dvema narodnozabavnima vižama.

Avtor: Tomaž Guček

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Avtor: Prvi

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje:
- Novi pozivi županov z območja Julijskih Alp k rešitvi težav z volkovi.
- Bo občina Kanal ob Soči prijavila Salonit Anhovo zaradi kršitev okoljevarstvenega dovoljenja?
- V Krškem skoraj polovico letnega proračuna namenijo naložbam.
- V Cirkulanah brez prireditev ob občinskem prazniku. Raje bodo gradili gasilski dom.

Avtor: Prvi

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:15
Obvestila
17:00
Poročila

Naša diplomacija je uspela pridobiti podporo 153 držav Organizaicje združenih narodov in Slovenija je bila izvoljena za novo nestalno članico Varnostnega sveta. V tekmi za sedež, rezerviran za vzhodnoevropsko skupino, je že pred glasovanjem Slovenija veljala za favoritko pred Belorusijo. A ob tajnem glasovanju je vedno napeto in presenečenja niso izključena. O razpletu glasovanja, pomenu Varnostnega sveta za svetovni mir in varnost, še posebej ob zdajšnji veliki razdeljenosti mednarodne skupnosti, pa tudi o ključnih izzivih, ki jo čakajo v obdobju 2024-2025, voditelj Blaž Ermenc s sogovorniki.

Gostje:
Roman Kirn, nekdanji veleposlanik;
dr. Boštjan Udovič, profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani;
Samuel Žbogar, državni sekretar na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve;
dr. Andrej Stopar, naš dopisnik iz Združenih držav Amerike.

Avtor: Blaž Ermenc

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Avtor: Prvi

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

Veverica čopka dobi nove sosede.
Pripoveduje: Boris Ostan.
Napisal: Tomo Kočar.
Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.

Avtor: Prvi

Prvi bo ostal na terenu tudi v oddaji Gymnasium. Gosti bodo dijaki iz Gimnazije Ilirska Bistrica, ki se navdušujejo nad glasbo, taborništvom in gledališčem.

Avtor: Špela Šebenik

21:00
Poročila

V oddaji Sami naši na Prvem bomo govorili s pisateljem in slikarjem Gregorjem Kraljićem, ki ga za ustvarjanje navdihujeta tako Slovenija kot Hrvaška. Gostimo tudi pionirja digitalne umetnosti Vuka Čosića, ki je ob pomoči umetne inteligence tvite slovenskih političnih veljakov spremenil v zbirko poezije z naslovom Nacija – kultura. Poslušali boste lahko tudi dokumentarno zgodbo o pesmi Sončece zahaja. Po ulicah od Ljubljane do Beograda izvor pesmi raziskuje etnomuzikologinja Ana Hofman.

Avtor: Ivana Stipić Lah

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

23:00
Poročila

Pesnica Maruša Mugerli Lavrenčič je leta 2019 prejela pesniško nagrado Fanny Haussmann za najboljši cikel pesmi, leta 2021 pa si je prislužila še eno nominacijo za omenjeno nagrado. S svojo poezijo se je dvakrat uvrstila v polfinale pesniškega turnirja. Pesmi objavlja v revijah Apokalipsa, Primorska srečanja, Vpogledi in November. Leta 2021 je izdala pesniški prvenec z naslovom Pravi kot. Dela tudi kot prevajalka, urednica in bibliotekarka.

Interpretacija Sabina Kogovšek,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Saška Rakef.
Urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2023.

Avtor: Ars

Tadej oziroma Dejvi Hrušovar se je rodil 5. junija leta 1947 v Celju, kjer je obiskoval osnovno in srednjo šolo. V času šolanja je igral violino, pozneje tudi kitaro in trobento, ter redno prepeval v šolskih zborih in prav večglasno petje je zaznamovalo njegovo poznejše delo pri Belih vranah in zasedbi Pepel in kri. Glasbeno pot je začel v skupini The Fellows, ki je igrala priredbe tujih uspešnic. Leta 1963 je Dejvi ustanovil skupino Bele vrane in se prvič preizkusil v vlogi skladatelja. V zasedbi Bele vrane se Dejvi Hrušovar še ni zelo avtorsko izpostavljal, večino skladb so napisali hišni, radijski skladatelji, npr. Mojmir Sepe, Jure Robežnik in Jože Privšek. Po razpadu skupine je Dejvi skupaj z Dušanom Velkaverhom ustanovil novo zasedbo Pepel in kri, v kateri se je avtorsko razcvetel. Dejvi Hrušovar se je v svoji bogati karieri podpisal pod več kot 400 skladb za različne izvajalce in pomembno vplival na smeri razvoja slovenske popularne glasbe. Godbe z zgodbo so posvečene njegovi ustvarjalnosti.

Avtor: Anja Rupel

Zadnja sprememba: 07.06.2023 16:55:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt