Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Petek, 5.4.2024

00:00
Poročila

Gostimo pravnico, univerzitetno profesorico, dvojno častno doktorico Vesno Rijavec. Sicer predavateljica in prodekanica za mednarodno dejavnost mariborske Pravne fakultete je za lanskim častnim doktoratom Univerze v Gradcu ob koncu letošnjega januarja prejela še častni doktorat Univerze v Uppsali na Švedskem. Gre za univerzo, ki je bila ustanovljena leta 1477, sodi med najstarejše in se uvršča med sto najboljših univerz na svetu. Pri častnem doktoratu gre za znamenje univerzitetne časti, ki se podeljuje po temeljitem premisleku. Zapis obrazložitve je v bistvu poklon prejemničinemu obsežnemu delu na področju civilnega procesnega ter mednarodnega zasebnega in procesnega prava, pa tudi vodenju več evropskih primerjalnih raziskovalnih projektov. S prof. dr. Vesno Rijavec, častno doktorico univerz v Gradcu in Uppsali, ki ji je bila pravna veda tako rekoč položena v zibko, se je pogovarjal Stane Kocutar.

Avtor: Stane Kocutar

01:00
Poročila

Knjiga Moje mačkoljubne zgodbe Svetlane Slapšak razkriva poseben odnos avtorice do mačk skozi njeno življenjsko pot. V ozadju pripovedovanja o mačkah, njihovih karakterjih, sožitja z njimi ter ljubezni do njih potekajo prelomni zgodovinski dogodki druge polovice 20. in začetka 21. stoletja, so zapisali v založništvu Kulturnega centra Danila Kiš. Voditeljica Tita Mayer se je o knjigi pogovarjala z urednico dr. Biljano Žikić.

Avtor: Tita Mayer

02:00
Poročila

Od Plesnega orkestra Radia Ljubljana do Big Banda Radiotelevizije Slovenija. Glasbena oddaja se posveča predvsem predvajanju arhivskih posnetkov nacionalnega jazzovskega orkestra. Spremlja tudi trenutno delo orkestra ter predstavlja člane.

Avtor: Prvi

03:00
Poročila
04:00
Poročila

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Avtor: Stane Kocutar

05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodnozabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodnozabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

»Nimam časa!«. To sta dve besedi, ki se vedno znova ponavljata med ljudmi. Skoraj vse je do trenutka načrtovano. Vsaj bilo je tako. Tudi mednarodna pomoč ljudem v deželah, ki živijo v težjih življenjskih razmerah, je bila načrtovana. Določeni so bili datumi, do kdaj mora biti projekt izpeljan. In seveda, kar je najpomembneje, videti je treba rezultate. Ob vsem se ne sme pozabiti na trajnost sprememb, ki jih bo prinesel določeni projekt. Vse smo načrtovali. Najbolj in seveda najprej načrtujejo gospodarstveniki. Hočejo rezultat dela, ki ga načrtujejo. In rezultat več imeti jim je uspelo prenesti na ljudi po vsem svetu. Ljudje hitijo, da ne bi kaj zamudili. Marsikomu se je v teh mesecih utrnilo vprašanje: JE TO RES POTREBNO? In v ta točno načrtovan urnik pride nekaj, česar nihče ni predvideval. Čas se je ustavil! Naenkrat je dovolj časa. Kako pa ta čas uporabimo? Čas lahko uporabimo tudi za to, da pregledamo, kaj se dogaja v našem življenju. Ne ustavljajmo se pri zunanjih dogodkih. Kaj se dogaja v nas? Kako sprejemam občutek nemoči? To so trenutki, ko preverim sam v sebi, kaj je v življenju pomembno, kaj pa je morda nepomembno. In ugotovili bomo, da v življenju ni pomembno samo tisto, kar imam. Veliko bolj pomembno je: kakšen sem v svoji notranjosti. Čas je, da ne poslušam tistega, kar mi drugi dopovedujejo. Zdaj je čas, da odkrivam, kje so temelji mojega življenja, kam je usmerjena pot mojega življenja. V roke lahko vzamem knjige, v katerih so drugačna razmišljanja, ki jih po navadi vidimo in poslušamo na televiziji, beremo v takšnih in drugačnih časopisih. So vrednote, ki se ne spreminjajo že tisočletja. Temelj naj bi bile kreposti, ki so neuničljive: RAZUMNOST, PRAVIČNOST, SRČNOST, ZMERNOST. To je tisto, kar spreminja družbo, če to verjamemo ali ne. To so temeljni kamni vsake civilizacije, ki spoštuje človekovo dostojanstvo. Odkrili bomo, da vse dobro nastaja počasi, ne čez noč. Nič velikega, dramatičnega se ne zgodi, če ne delam prav. Ob opazovanju ljudi, ki delajo slabo, človeka razjeda misel, zakaj nekateri ljudje uspevajo, čeprav so krenili na pot, ki uničuje življenje ljudi. V nas se pojavi nevoščljivost, morda tudi brezbrižnost. Že pred tisočletji je bilo zapisano: »Le kaj je človek v blaginji, če je brez modrosti, podoben je živali, ki pogine. (prim.: Ps 48,10-21) Življenje se ne ustavi, življenje gre vedno naprej. Bom del tega neustavljivega življenja? Bom znal dodajati nekaj dobrega in lepega življenju, ki ga živim z drugimi. NE ČAKAJ NA JUTRI – ZDAJ JE ČAS ZA TO!

Avtor: Stanislav Kerin

06:00
Poročila

Študije o zelenih stenah kažejo, da ima njihova prisotnost pozitivne učinke na kakovost bivanja, da v prostoru znižujejo raven ogljikovega dioksida in na delovnem mestu povečujejo produktivnost ter izboljšujejo počutje ljudi. Petek brez pravila s Sandro Pirš, lastnico podjetja IKO9, raziskuje koncept dekorativnega mahu, ki ne potrebuje nege in vzdrževanja, potrebuje le steno.

Avtor: Nadia Petauer

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Rayleighovo sipanje je sipanje sončne svetlobe v relativno čistem ozračju, hkrati pa je glavni vzrok za modro barvo dnevnega neba. Če je jasno nebo vedno modro, pa so oblaki na njem različnih barv – po večini so beli, ob večerih pa se obarvajo v rdečkaste odtenke. Zakaj in kako pride do tega pojava, smo preverili pri dr. Gregorju Skoku, izrednem profesorju na Katedri za meteorologijo na Fakulteti za matematiko in fiziko.

Avtor: Klara Eva Kukovičič

V preteklih tednih smo pri nas zaznali povečano število kibernetskih varnostnih incidentov oziroma napadov na informacijske sisteme ustanov in podjetij. Kljub temu, da večjih posledic ni bilo in da po trditvah strokovnjakov ni šlo za organizirane napade, ki bi imeli za cilj nepooblaščen vstop v sistem, se v širši javnosti pojavlja vprašanje, kako varni oziroma bolje rečeno kako ranljivi smo pred kibernetskimi napadi v Sloveniji? Katera podjetja in institucije so najpogosteje tarča kibernetskih napadov, kakšne vrste napadov oziroma groženj poznamo in kako se razlikujejo glede na namen napada ter kako v prihodnje izboljšati odzivnost na grožnje v kibernetskem prostoru? O tem v tokratni oddaji Ob osmih.

Avtor: Jure Čepin

Katera bo nova skladba iz Radiosfere?

Avtor: Nadia Petauer, Andrej Prezelj

08:48
Obvestila
09:00
Poročila

Oskrbovalec družinskega člana je pravica, ki jo omogoča Zakon o dolgotrajni oskrbi in je začela veljati 1. januarja letos. Centri za socialno delo opozarjajo, da pravice še vedno ni mogoče uveljaviti, saj ne deluje informacijski sistem za odločanje o novih vlogah, na čakanju jih je 800. Centri za socialno delo so sicer uspešno prevedli okoli 460 vlog prosilcev, ki so bili prej družinski pomočniki. Kdaj bo začel delovati informacijski sistem, kakšni so pogoji za pridobitev pravice, koliko dopusta predvideva to delovno mesto in zakaj upokojenci ne morejo koristiti te pravice? V petkovem Svetovalnem servisu bo na vprašanja odgovarjala Mojca Frelih z Ministrstva za solidarno prihodnost. Svoje vprašanje nam lahko posredujete na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, ga zapišete na spletno stran Prvega ali pokličete med oddajo.

Avtor: Eva Lipovšek

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Avtor: Prvi

10:00
Poročila

V današnji epizodi oddaje Radio Ga Ga − nova generacija se bomo spomnili prve oddaje Radia Ga Ga, od katere bo 6. aprila minilo točno 34 let. V zgodovino se bomo podali skupaj z glavnimi akterji tistega časa, saj nas bo v studiu pozdravila voditeljska trojka Janez Janša, Dimitrij Rupel in Igor Bavčar. Prvič v novi sezoni bomo odprli telefonske linije in iskali poslušalce, ki se morda spomnijo, kaj se je v prvi oddaji dejansko dogajalo. Obiskali bomo laboratorij, v katerem Robert Golob pripravlja kandidate za evropske volitve, spremljali predstavitev tipskih hiš za popoplavno obnovo, Angelca Likovič pa bo pri Urošu Slaku zapela himno pesku. Vse to in še več danes ob 10.10 na Prvem programu Radia Slovenija.

Avtor: Prvi

11:00
Poročila
12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

Rubrika z dvema narodnozabavnima vižama.

Avtor: Tomaž Guček

Mednarodni pritisk na Izrael se zaradi morije v Gazi vse bolj krepi. Odbor Združenih narodov za človekove pravice je Izrael pozval k odgovornosti za morebitne vojne zločine in zahteval ustavitev izvoza orožja v to državo. Ameriški zunanji minister Anthony Blinken pa je pohvalil odločitev o odprtju novih humanitarnih poti. Pozdravil je ukrepe Izraela, a ob tem dodal, da bodo morali dati tudi rezultate. Drugi poudarki oddaje:
- Sestanek s pravosodnimi funkcionarji po besedah Goloba konstruktiven
- V Dekanih proti postavitvi sončne elektrarne na bližnjo deponijo
- Prevčeva čelada socialno ogroženim prinesla 30 tisočakov

Avtor: Sebastijan Duh

Drugi poudarki oddaje:
Več kot tretjina mariborskih mestnih svetnikov poziva predsednika občinskega nadzornega odbora Dejana Petkovića k odstopu, očitajo mu političnost in nestrokovnost
Šaleška energetika in lokalna skupnost sta po letih dogovarjanja uskladili lastništvo zemljišč na območju deponije premoga v Velenju, kar bo mestu olajšalo pot v zeleno preobrazbo
Gorenjska Bike širi mrežo izposoje koles, v novi sezoni si jih bodo uporabniki lahko izposodili na 73-ih postajališčih v desetih občinah
Na Pomurskem sejmu so odprli prvo letošnjo prireditev - 13. Mednarodni sejem lovstva, ribištva in aktivnosti v naravi
Svetovni popotnik in pohodnik Oliver Tič iz Slovenskih Konjic se je peš odpravil na Pot prijateljstva okoli sveta

Avtor: Prvi

14:00
Poročila

Izraelske sile v boju proti skrajnemu islamskemu gibanju Hamas v Gazi ubijajo civiliste, med njimi otroke in ženske, zdravnike, novinarje, pripadnike mednarodnih organizacij in humanitarne delavce. Pa vendar kljub očitnemu kršenju mednarodnega vojnega in humanitarnega prava ostaja nekaznovan. Želi skrajno desna vlada premierja Benjamina Netanjahuja, ki se doma spoprijema z vse večjimi protesti, spopade na Bližnjem vzhodu še razširiti?

Avtor: Sandra Krišelj

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:15
Obvestila
17:00
Poročila

Pol leta od začetka napadov v Gazi so razmere na tem območju še vedno katastrofalne in skrb zbujajoče. Po napadu na humanitarni konvoj, ki je prevažal hrano za vse bolj sestradano prebivalstvo, so svojo retoriko do Izraela zaostrile tudi Združene države Amerike. Bodo grožnje dovolj za umiritev razmer? Dva meseca pred evropskimi volitvami imajo koalicijske stranke precejšnje težave s kandidati in oblikovanjem list. Analiziramo zakaj in kakšna so pričakovanja. Preverjamo, kako daleč so postopki za nadomestne gradnje v poplavah uničenih domov in kako bo slovenska avtomobilska industrija kljubovala vse močnejši kitajski konkurenci. O vsem tem v kritičnem pregledu tedna z Robertom Škrjancem.

Avtor: Robert Škrjanc

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Avtor: Prvi

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

Ali je filmskim snemalcem pri nas zagotovljena socialna varnost in kontinuirano ustvarjanje – in s tem kakovostna filmska produkcija? O tem mojster svojega posla Darko Herič. Sledi kritiško ovrednotenje novosti v kinu: četrtega nadaljevanja Kung Fu Pande, drame Radikal o nekonvencionalnem in navdihujočem mehiškem učitelju ter akcijskega filma Monkey Man, ki ga napovedujejo kot »brutalni film maščevanja«.

Avtor: Urban Tarman

Kako se je mesec učil plavati …
Pripoveduje: Srečo Špik.
Napisal: František Nepil.
Prevedla: Zdenka Jerman.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1985.

Avtor: Prvi

William Shakespeare v Romeu in Juliji pripominja, da bi to, kar imenujemo vrtnica, prav tako lepo dišalo, ko bi to rastlino poimenovali kako drugače. Pa ima veliki angleški dramatik prav? So imena, ki jih poiščemo in navsezadnje nadenemo ljudem, krajem, bogovom in živalim, resnično nepomembna, nemara že kar odvečna, pač nekakšna prazna dekoracija, ki kvečjemu zamegli najglobljo resnico poimenovanih bitij, pojavov in predmetov?
Jezikoslovec, slovaropisec in etimolog akad. dr. Marko Snoj se nikakor ne bi strinjal s takšno diskvalifikacijo moči in pomena imena. V predgovoru k svoji knjigi Imena slovenskih psov, ki je pod pokroviteljstvom Založbe ZRC luč sveta ugledala pred nekaj meseci, namreč zapiše te misli: »Ko so se pri človeški vrsti začela vsaj v obrisih ločevati nagonska dejanja od čustvenih, ta pa od razumskih, lahko začnemo govoriti o kulturi. Ena kulturnih pridobitev so tudi lastna imena, s katerimi imenujemo in prepoznavamo enkratne posameznosti, od soljudi do bogov, od delov stezic do ozvezdij – pa tudi tiste živali, ki se nam zdijo vredne, da nosijo svoja lastna imena. Ki svoja imena v človeškem jeziku prepoznajo in se nanja odzivajo. Psi vsekakor so take živali. Imenovanje kogar koli, od človeka in živali do boga, je kulturno dejanje. Povedano s parafrazo: je dejanje, ki odseva kulturo imenodajalca.« K temu pa dr. Snoj dodaja še tole vprašanje: »Kakšna je današnja slovenska kultura in kam pri njej pes taco moli?«
Natanko to pa je bilo tudi vprašanje, ki nas je zaposlovalo v tokratnem Kulturnem fokusu: kako je namreč ime našim psom in kaj ta imena navsezadnje povedo o nas samih? Pri tem nam je, jasno, pomagal prav dr. Marko Snoj.

Avtor: Goran Dekleva

21:00
Poročila

V prvi aprilski oddaji osrednjo pozornost namenjamo učenju slovenskega jezika in kulture pri slovenskih rojakih v tujini. O izkušnjah poučevanja slovenščine in ohranjanju materinščine v nekaterih evropskih državah smo se pogovarjali z nekaterimi udeleženci seminarja za učitelje dopolnilnega pouka slovenščine v tujini, ki je ta teden potekal v Ljubljani. Oziramo se tudi k tradicionalni Poletni šoli slovenskega jezika, ki jo prireja Center za slovenščino kot drugi in tuji jezik Filozofske fakultete v Ljubljani in vas seznanjamo z možnostjo pridobitve štipendij za udeležence slovenskih korenin. Ustavljamo pa se tudi pri slovenskih rojakih v srbski prestolnici, ki so v pomlad vstopili z novimi projekti, ki so jih začrtali na nedavni letni skupščini v slovenskem društvu Sava.

Avtor: Lili Brunec

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

23:00
Poročila

Četrtega aprila je minilo sto deset let, odkar se je rodila Marguerite Duras, pisateljica, tudi scenaristka in avtorica dramskih besedil, ena najbolj branih sodobnih francoskih avtoric. Sprva je pisala realistične, po večini avtobiografske romane, nato je precej eksperimentirala, z zadnjimi nekaj besedili pa se je uvrstila med pisatelje novega romana. Zgodba Pisati je prva od petih zgodb z istoimenskim naslovom. Porodila se je ob snemanju dokumentarnega filma, v katerem Marguerite Duras razmišlja o pisanju in samoti, ki spremlja nastajanje njenih del. Roman Zamaknjenost Lol V. Stein, o katerem govori v besedilu Pisati, imamo tudi v slovenskem prevodu. Odlomek je prevedla Tadeja Šergan.

Iinterpretka Štefka Drolc,
režija Igor Likar,
urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Produkcija 1998.

Avtor: Prvi

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.

Avtor: Prvi

Zadnja sprememba: 05.04.2024 17:10:03

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt