Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Petek, 24.6.2022

V nocojšnjem oddaji Nočni obisk bomo spoznali Davida Krančana, uveljavljenega striparja in ilustratorja, pa tudi dolgoletnega urednika revije Stripburger in člana društva Bralna značka, v okviru katerega predava na osnovnih in srednjih šolah. Kakšne so posebnosti ustvarjanja stripov, kaj mora vsebovati zgodba, da zaživi v stripu, kako uporablja stripe v izobraževalne in promocijske namene in še marsikaj nam bo zaupal v pogovoru z nočno voditeljico Višnjo Fičor.

Naša nedavna gostja Drugega pogleda prihaja iz Slovaške in ni bila namenjena v Slovenijo, ko se je odločila za študij v tujini, pač pa se je pozneje znašla tu zaradi Slovenca, ki je prav tako iskal znanje po svetu. Slovenija ji je bila všeč tudi brez njega in odločno si je utirala pot k samostojnemu življenju v deželi, katere jezika niti še ni dobro poznala, njegova podobnost s slovaščino pa ji je prinesla le težave in včasih povzročila tudi salve smeha prijateljev in znancev. Po zaslugi Cirile Štuber, ki jo je srečala na plesu za starše osnovnošolcev, ste jo spoznali že v torek zjutraj, zdaj pa poslušajte reprizo.

Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Poznal sem človeka, ki je med drugo svetovno vojno pri nas, tako kot večina Slovencev, doživel zelo travmatične dogodke, ki so ga zaznamovali za vse življenje. Ob koncu vojne je ženi s tremi otroki, s pomočjo dobrih ljudi, uspelo umakniti se preko Ljubelja na avstrijsko stran, in po treh letih begunskega taborišča oditi v Ameriko. Gospodu Francetu pa to ni uspelo, ker so ga pridržali nekateri vaščani in ga je oblast dolga leta mučila. Eden od njegovih sovaščanov je bil pri tem še posebej aktiven. Po devetih letih ga je takratna oblast izpustila in dala dovoljenje, da se izseli in odpotuje v Ameriko in se končno sreča s svojo družino, ki ga je že zelo težko pričakovala. Veselje ob snidenju je bilo nepopisno. Zaživel je novo življenje. Živeli so blizu nas, v predmestju velikega mesta. Spoznal sem ga, ko sem bil še otrok. Iz njegovih oči je sijala dobrota, pa tudi bolečina, ki se je nakopičila skozi leta vojnih grozot. Leta 1991, ko smo se Slovenci osamosvojili in se je družba demokratizirala, Slovenija pa je postala svetovno priznana država, kar je bil sen naših prednikov že stoletja, je gospod France v sebi začutil željo, da obišče rodni kraj, da bi šel do vsakega vaščana in mu segel v roke, tudi glavnemu mučitelju in se z njim spravil. Tako je tudi storil. Vaščani so doumeli, da ga vodijo le dobri nameni, zato so ga z veseljem sprejeli, se z njim pogovarjali in pojasnjevali medvojne dogodke. Le družina glavnega mučitelja je bila v strahu, da morda prihaja z maščevalnim namenom. Sosedje so pomagali, da je prišlo tudi do srečanja Franceta in njegovega mučitelja. Trenutek je bil napet. Segla sta si v roke in slišale so se besede Franceta: "Vse ti odpustim, nimam več sovraštva do tebe." Objela sta se in zjokala. Odleglo je obema. Duši sta se pomirili. Kako lep zgled za vse človeštvo, sem si mislil. Sosedje so potem vedeli povedat, da v hiši mučitelja ponoči ni več gorela luč, kakor vsa tista dolga desetletja po vojni. Ko odpremo srce drugim, takrat smo najmočnejši.

Ena od stalnic ob koncu šolskega leta so darila, ki jih od učencev in tudi njihovih staršev, prejmejo učitelji in učiteljice, tudi vzgojitelji, vzgojiteljice. To, da imajo doma polne police skodelic z imeni določene generacije, drži. Res pa je tudi, da prejmejo tudi drugačna, bolj unikatna darila: pomečkano vrtnico, ki jo je učenec utrgal med potjo v šolo, zahvalno pismo učenke, ki vedno znova seže v srce, ali kratek film s spomini iz preteklega šolskega leta, ki so ga učenci zmontirali sami.

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Vsi dobro vemo, da se zelenjavni vrt gnoji jeseni, tudi spomladi, a v tokratnem Zelenem nasvetu boste slišali, da je dognojevanje določenih vrtnin (seveda na pravi način) potrebno vse leto. Tudi poleti namreč lahko rastlinam primanjkuje nekaterih snovi.

Pred šolarji je zadnji dan šole s podelitvijo spričeval. Pritisk na ocene je bil ob koncu šolskega leta močan, najbolj pri tistih, ki jeseni nadaljujejo šolanje na višji stopnji izobraževanja. Kako se soočiti z neuspehom ali razočaranjem, ki ga lahko prineseta spričevalo in nesprejem na želeni program? So počitnice čas brez omejitev in meja? Kako naj mladi preživijo proste tedne? Na kaj naj bodo pozorni starši, ko izbirajo počitniška varstva in letovanja za svoje otroke? Kakšne izkušnje lahko mladi sicer na njih pridobijo? O tem v petkovem Svetovalnem servisu Tino Rezar iz Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Sašo Hribar, Tilen Artač, Jure Mastnak, Nejc Mravlja, Valentina Plaskan, Aleksander Pozvek in Marko Cirman, strokovnjaki za nepredvidljiva presenečenja, se vsak petek vračajo v studio Prvega. Neugnani, nepredvidljivi, neizprosni, neodvisni in neponovljivo izvirni satiriki in imitatorji vam dajejo priložnost za kritičen in vedno aktualen skok v konec tedna. V petek po 10.00 na Prvem.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

15 minutna oddaja je v prvi vrsti lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanj, problemov, uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: Zaradi gradnje potniškega centra Emonika bo treba v Ljubljani porušiti več hiš. Tudi za plezanje in reševanje v feratah je potrebno znanje. Na Dolah pri Litiji bodo prižgali novo oglarsko kopo velikanko. Vipavska dolina je raj za kolesarjenje v vseh letnih časih. Trst je v pričakovanju košarkarske tekme Slovenija - Italija

Nemčija in Francija, gonilni sili Stare celine, iščeta načine, kako bolje povezati EU in najti ustrezne rešitve za sodobne izzive. Rusija je z vojno v Ukrajini odprla nova varnostna, gospodarska, geopolitična in energetska vprašanja. Glasniki ruske nacionalne ideje cinično dvomijo v možnost obstaja napadene Ukrajine, hkrati pa razloge za sankcije pripisujejo domnevno »rusofobni in protiruski politiki« Bruslja. Kako naprej, ko vojni (še) ni videti konca? Tudi o tem v Labirintih sveta na Prvem.

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Kar nekaj voznikov je teden začelo begati od črpalke do črpalke, da bi še pred podražitvijo natočili gorivo. Bodo dnevno dopolnjevani vladni ukrepi vendarle umirili razmere in omejili špekulante, sprašujemo poznavalce. Komentiramo (tudi z vojno v Ukrajini spodbujena) dvojna merila evropskih voditeljev pri odpiranju vrat sosedam z vzhoda in juga ter ocenjujemo, kakšen vtis je na prvem bruseljskem zasedanju pustil premier Robert Golob. Doma mu kljub spremembi zakona še ni uspelo povečati vlade na 20 ministrov. Končujemo s koncem šolskega leta – s stiskami ob vpisovanju v gimnazije in počitniškimi programi za otroke. Kritični pregled tedna s Tomažem Celestino.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Razmišljanja dveh nilskih konjev … Pripoveduje: Urška Hlebec. Napisal: Peter Svetina. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.

Slovar slovenskega knjižnega jezika pravi, da je ogenj kemična reakcija, pojav, pri katerem oddaja snov ob spajanju s kisikom svetlobo in toploto. To seveda drži – pa vendar bi težko rekli, da smo ogenj s temi besedami že zadovoljivo opisali oziroma ustrezno določili mesto, ki ga zavzema v človeški zgodovini. Jedrnata definicija, ki jo lahko ponudi SSKJ, pač ne ve ničesar o tistem ognju, ki ga zagledamo, če obiščemo osrednji zoroastristični tempelj v starodavnem iranskem mestu Yazd, sveti ogenj, ki tam menda neprekinjeno gori že od četrtega stoletja našega štetja. Prav tako se slovarju izmikajo ogenj, ki so ga uporabljali najzgodnejši kmetovalci, ko so pripravljali prva polja, pa ogenj, ki je poganjal stroje med industrijsko revolucijo, ali ogenj, ki je predlani med tako imenovanim črnim poletjem požgal toliko gozdov v Novem južnem Walesu. Pod vtisom te katastrofe se je večina avstralskih volivcev na nedavnih zveznih volitvah odločila podpreti stranke in kandidate, ki so se zavezali napraviti konec ekološko docela brezbrižni politični usmeritvi liberalno-konservativne vlade. Naj gre za starodavno religijo ali današnjo politiko, za kmetijstvo ali industrijo, ogenj je po vsem sodeč vselej zraven, vselej nepogrešljiv. Pa vendar se, kot ugotavlja ameriški zgodovinar okolja Stephen Pyne, čigar multidisciplinarna razprava Ogenj: narava in kultura je v prevodu Marka Kržana pred nedavnim izšla pri založbi Studia humanitatis, ognju resnično temeljito in vsestransko ne posveča nobena obstoječa znanstvena disciplina. Ne fizika ali kemija na eni strani ne geografija ali antropologija na drugi. Zato, še pravi Pyne, ogenj – tako njegovo mesto v zgodovini življenja na planetu nasploh kakor v zgodovini homo sapiensa posebej – preprosto slabo razumemo. Bi potemtakem potrebovali nekakšno »ognjeslovje«, ali če smo malce bolj internacionalni, »pirologijo«? Pa tudi: kakšni novi uvidi in spoznanja o človeških kulturah, o naših materialnih praksah ter verovanjskih sistemih, bi se nam utegnili ponuditi, če bi se preučevanja ognja lotili bolj resno, bolj sistematično, bolj vsestransko? Odgovor smo iskali v Kulturnem fokusu, ko smo pred mikrofonom gostili dr. Bojana Baskarja, sociologa in antropologa, predavatelja na več oddelkih ljubljanske Filozofske fakultete, ki je slovenski izdaji Pynovega Ognja pripisal spremno besedo. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva.

Slovesnost se bo začela s topovskimi salvami z Ljubljanskega gradu in pregledom častne enote Republike Slovenije ter ešalona praporščakov in zastavonoš. Slavnostni govornik na proslavi bo predsednik Republike Slovenije Borut Pahor. Sledil bo umetniški del slovesnosti, ki jo ustvarjata Klemen Dvornik in Tomaž Letnar. Njeno temeljno sporočilo bo, da je zgodovina vedno osebna, prihodnost pa je vedno skupna. S Kosovelovimi citati, ki jih bodo izrekali igralci Maruša Majer, Barbara Ribnikar, Branko Jordan in Matija Vastl, bo proslava obujala narodno zavest in opominjala na ključna razmerja med državo in narodom ter na odgovornost oblasti in slehernega državljana za prihodnost države. Zato bodo prireditev povezovale misli osebnosti, ki s svojim delom prihodnost že ustvarjajo: Ana Roš, Aleš Kristančič, dr. Samo Zver, dr. Jure Knez, dr. Tomaž Zwitter, Dušan Šarotar in Petra Majdič. Pomensko domišljen glasbeni program se bo dotaknil vseh zvrsti v dinamični in sodobni preobleki, za katero sta poskrbela Marjan Peternel in Nejc Bečan. Oder bodo razgibali plesalci s koreografijami Lukasa Zuschlaga. Ob spremljavi akademskih glasbenikov bodo nastopili Mešani mladinski pevski zbor Veter pod vodstvom Tereze Podlogar ter solisti Gregor Strasbergar (MRFY), Eva Černe, Metod Banko in Laetitia Pohl - Kiki.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Je položaj naroda odvisen predvsem od razvoja materialne kulture ali od zavestnega in ustvarjalnega duha – srca in duše družbe? Kaj je samobitnost naroda in kaj samobitnost države? Pred dnevom državnosti, ko praznujemo neodvisnost in samostojnost Slovenije, je priložnost, da se ozremo k vizionarskim in polemičnim mislim nedavno umrlega tržaškega pisatelja in intelektualca Borisa Pahorja, ki jih je strnil v zapisu O Misteriozni samobitnosti že 23 let pred osamosvojitvijo. V njem je med drugim kritičen do zapletenih, a mlačnih razprav. Po prvi objavi 1968 v Idrijskih kapljah je besedilo leto pozneje izšlo še v knjigi Odisej ob jamboru, ki pa je bila trn v peti slovenski uradni politiki. Igralec: Brane Grubar Režiserka: Špela Kravogel Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Tonska mojstrica: Sonja Strenar Urednica: Staša Grahek Leto nastanka: 2019

Jazz pred polnočjo prinaša izbor najznamenitejših posnetkov svetovne džezovske literature. Oddajo pripravlja Hugo Šekoranja.

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt