Izpraševanje vesti je dnevno opravilo razumnega, odgovornega, bogaboječega človeka.
Ker namreč nosimo v sebi kompas srca, naj bi vedeli, naj bi nas zanimalo, kje smo.
Ali hodimo po čistini pravičnosti ali se pogrezamo v goščavo greha?
Se nam izrisujejo rajska obzorja ali podobe najrazličnejše nesreče?
Ali nam vest očita nezvestobo ali nas pomirja, ker smo ravnali po zapovedih nebes?
Izpraševanje vesti je pogoj za to, da imamo v sebi življenje; možnost za spreobrnjenje, kadar duša obtožuje, da smo se pregrešili zoper Boga, bližnjega in samega sebe.
Takrat se zavemo, da hodimo po stranpoteh.
Ne ljubimo Stvarnika – kot je zapovedano – z vsem srcem, vso dušo in vsem mišljenjem.
Kajti če bi ga, ne bi skrunili njegovega imena.
Spoštovali bi Gospodov dan, očeta in mater.
Ne bi ubijali, prešuštvovali, kradli.
Ne bi pričali po krivem ali si želeli svojega bližnjega žene, blaga.
Vsega tega ne bi počeli, ampak bi živeli iz resnice čiste misli in pravičnega dejanja, ker bi brezpogojno ljubili Boga.
Ni torej mogoče imeti neobtežene vesti, če ni volje do ljubezni – do Stvarnika, Odrešenika in Zveličarja sveta.
Ker smo ustvarjeni po Njegovi podobi, je naša vest docela zanesljiva in dovzetna za najmanjše tresljaje, ki bi nas utegnili prizadeti.
Vest nikoli ne zataji.
Je brezprizivna, ker je resnicoljubna.
Kot ogledalo duše vrača človeku resnično podobo o njem samem.
Avtor: Peter Millonig
