Razširjena napoved oddaje Na današnji dan ob 12.05.

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Kratki spis O prostem času, katerega avtor je stoiški filozof Seneka iz 1. stol., je nastal kot odziv na kritiko njegovega prijatelja Serena, češ da Seneka z umikom v zasebnost izdaja svojo filozofsko šolo: stoiki namreč niso nasprotovali dejavni udeležbi v javnem življenju, ki so ga pragmatično naravnani Rimljani tako zelo cenili. Politika, vojska in pravo so bila tri vodilna področja, na katerih naj bi si ambiciozen Rimljan ustvaril kariero, medtem ko je umik iz politike v zasebnost pogosto obveljal za najhujšo kazen, ki lahko doleti zavednega Rimljana v službi svojemu narodu.
Seneka v tem delu prijatelju dokazuje, da ostaja zvest stoiški šoli in njenim utemeljiteljem, vendar na drugačni, globlji ravni. Priznava sicer, da bi bilo treba od vsakega posameznika do neke mere zahtevati, naj s svojim delom koristi tudi drugim ljudem, vendar na drugi strani trdi, da mora človek najprej poskrbeti zase. Kakor nekdo, ki se poslabša, škodi ljudem okoli sebe, »tako tudi vsakdo, ki deluje v svoje dobro, koristi drugim prav s tem, da se oblikuje v bitje, od katerega bodo imeli korist,« je zapisal filozof. Ker spremembe delujejo od znotraj navzven in je vsak posameznik najprej odgovoren zase, bi moral gojiti svoje intimno, duhovno življenje, šele nato se ukvarjati z zunanjim svetom. Če bomo poskrbeli za svoje duševno zdravje, krepili svoje vrline in s filozofijo iskali pravo modrost, ne bomo le sami boljši, je prepričan Seneka, pač pa bomo s tem bistveno pripomogli k splošni družbeni blaginji.
Modrega človeka pri odločitvi za umik v meditativno življenje zato vodi »védenje, da bo tudi tedaj počel stvari, ki bodo koristile prihodnjim rodovom«. Tej misli sta na primer sledila vélika stoiška učitelja Zenon in Hrizip, ki sta po njegovem mnenju s takšnim načinom življenja »storila večja dejanja, kakor če bi vodila vojske, opravljala visoke državne službe ali postavljala zakone.« Ti in podobni duhovni vodje so namreč odkrili, »da lahko njihov pokoj ljudem prinese več koristi kakor vse prizadevno tekanje drugih ljudi po opravkih in ves znoj, ki ga pri tem prelijejo. Videti je torej, da niso bili nič manj dejavni, četudi niso imeli nobene vloge v političnem življenju.« Naj tudi nas ta misel v moderni družbi, v kateri se včasih pretirano poudarja družbena in politična angažiranost, večkrat spomni, da ima življenje v zasebnosti, stran od žarometov javnosti, svojo vrednost in je temeljnega pomena pri doseganju osebnega zadovoljstva in notranjega miru.

Predlani (v tem času) smo v Torkovem kvizu govorili o zvončkih, telohih in trobenticah. Da ne bomo vedno samo o spomladanskem prebujanju flore, se bomo danes posvetili favni: mravlje bodo tema Torkovega kviza! Kako se sporazumevajo, kako si razdelijo delo, kdaj se zatečejo k »rekrutaciji« in zakaj ima vsaka kolonija svoj vonj?

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Svoje življenje je posvetila karieri, zato je pred osmimi leti tudi prišla k nam in se odselila slabih 9000 kilometrov stran od doma. Kljub službi in izobraževanjem, ki ji vzamejo velik del časa, pa – kot že »prava Slovenka« – najde dovolj časa za svoj mali zelenjavni vrt. Kaj takega, pravi, v Hongkongu, v katerem je živela prej, ne bi bilo mogoče.

Po letošnji vsaj kar se temperatur tiče razmeroma dolgi zimi so se na naše ceste vrnili tudi motoristi. Izkušeni vozniki motornih koles vedo, da so prav prvi kilometri nove sezone najbolj kritični. Na kaj moramo biti ob tem pozorni in kaj obeta novi zakon, ki dovoljuje vožnjo motornih koles do 125 kubičnih centimetrov tudi voznikom z vozniškim dovoljenjem kategorije B, bo odgovarjal Vojko Safran, inštruktor varne vožnje AMZS in vodja programov za motoriste v Centru varne vožnje AMZS na Vranskem. Pokličite nas ali nam pišite ob pomoči obrazca na spletni strani Prvega.

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.30 na Prvem.

Rubrika predstavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju in novih glasbenih izdajah ter ponuja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Ko je Vladimir Putin pred dobrim letom dni ukazal napad na Ukrajino, je v javnem nagovoru svojo potezo med drugim upravičeval tudi z opominjanem na nezakonito in hegemonsko vedenje Zahoda z Združenimi državami Amerike na čelu, ki da so vse od konca hladne vojne arogantno teptale mednarodne dogovore in pravila: najprej pri bombardiranju Beograda, nato pa v Libiji, Siriji, in - to je najpomembneje od vsega - v Iraku. Tovrstno sklicevanje seveda nikakor ne upravičuje ruske invazije na sosednjo slovansko državo, verjetno pa je vendarle res, da je tako imenovana »koalicija voljnih« z napadom na Irak - ki je temeljil na lažnih obtožbah, prav tako pa ni prejel podpore v Združenih narodih - močno spremenila ne le pogled na upravičenost in dobronamernost zahodnih intervencij, ampak tudi na to, kaj sploh je in kaj ni dovoljeno v mednarodnem redu. Je torej prav ameriška invazija na Irak mednarodni oder spremenila v nekakšen nov »Divji zahod«, na katerem pravila nič več ne veljajo in šteje samo ekonomska in vojaška moč? O tem bomo premišljevali v tokratni Intelekti, ko bomo pred mikrofonom gostili predavatelja na katedri za mednarodne odnose ljubljanske fakultete za družbene vede dr. Boštjana Udoviča, docenta na fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primoža Šterbenca ter radijskega kolega, novinarja dr. Tomaža Gerdena.

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Mirna Bogdanović, džezovska pevka, pianistka in skladateljica, predstavlja avtorsko glasbo z orkestrskimi priredbami v družbi Big Banda RTV Slovenija pod vodstvom Lojzeta Krajnčana.

Mednarodni denarni sklad bo v okviru spomladanskega srečanja sklada in Svetovne banke čez slabi dve uri objavil najnovejše gospodarske napovedi. Po pričakovanjih naj bi svetovna rast BDP-ja, kot rečeno, letos zdrsnila pod 3 odstotke. Razloga za njeno umiritev sta visoka inflacija in vojna v Ukrajini.

Druge teme oddaje:
- Avstrija naj bi še za pol leta podaljšala nadzor na meji s Slovenijo in Madžarsko
- Staneta Rožmana po 34 letih na čelu krške nuklearke zamenjal Gorazd Pfeifer
- Storitve Komunale Novo mesto odslej dražje

- Na Škofijah veliko slabe volje zaradi cestnega obvoza in signalizacije
- Občine ob Sotli zagnale novo kampanjo za privabljanje turistov
- V Mariboru zasajajo več kot 140 dreves, v Arboretumu pa 50

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Čez manj kot mesec dni čaka dijake zaključnih letnikov gimnazij prvo dejanje letošnje splošne mature – maturitetni esej. Tematski sklop nosi naslov Ženska na odru sveta, obvezna dela pa so Sofoklejeva Antigona, Nora (Hiša lutk) Henrika Ibsena, Dogodek v mestu Gogi Slavka Gruma in Antigona Dominika Smoleta. V prvi oddaji Studio ob 17.00, ki jo bomo namenili letošnjemu maturitetnemu eseju, bomo z dijaki in s profesorjem slovenščine iz Gimnazije Murska Sobota govorili o enem najbolj znanih, največkrat upodobljenih in reinterpretiranih dramskih besedil na svetu: Antigoni. Pod drobnogled bomo vzeli tako Sofoklejevo Antigono, kot tudi Smoletovo, ki je nastala 2.400 let za znamenito grško tragedijo. Avtorica oddaje je Špela Šebenik.

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Ko se škratje lotijo nečesa, se tega lotijo temeljito!
Pripovedujeta: Judita Zidar in Zvone Hribar.
Napisal: Zdenko Matoz.
Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.

V parafrazi biblične zgodbe o paru, ki je bil izgnan iz raja, se v dialogu med žensko in moškim odpirajo dileme njunega obstoja in vprašanja o smislu bivanja. V izvornem odkrivanju sebe in sveta pa se nakazujejo tudi razlike in neenakosti med spoloma.

Režiserka in glasbena oblikovalka je Mateja Koležnik.
Dramaturginja: Vilma Štritof
Tonski mojster: Miro Marinšek
Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar

Žensko igra Judita Zidar,
Moški je Jernej Šugman.

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1993.

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Jože Privšek: cikel oddaj, 4. oddaja.
Poslušamo posnetek oddaje Večerni utrinek, ki je bila posneta leta 1997.

V arhivu Radia Slovenija imamo nekaj kratkih zgodb Tomaža Završnika. Ena izmed njih je zgodba Pogled v prihodnost, zgodba o zgubi, ki ni zguba. Verjetno.

Avtor kratke zgodbe Tomaž Završnik,
režiser Jože Valentič,
interpret Jernej Kuntner,
mojster zvoka Sonja Strenar,
urednik oddaje Marko Golja.
Produkcija 2016.