Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Sobota, 2.7.2022

00:00
Poročila

V nočnem obisku bo z nami Izolan Marjan Kralj, ki ga je zgodba čezoceanke Rex povsem prevzela. Prestižno italijansko ladjo so med 2. svetovno vojno bombardirala zavezniška letala. Med Koprom in Izolo je Rex, nedaleč od obale, prevrnjen na bok, dolga desetletja rjavel. Kralj je to potniško ladjo s čopičem prenesel na platno. Na mnoga platna! Rexu je ustvaril pravi mali muzej in še danes meni, da gre za »prezrto izolsko turistično nišo«. Sicer pa je bila Kraljeva življenjska pot ves čas povezana s športom, predvsem z rokometom, zadnje čase pa z lokostrelstvom. Nočni program bo iz studia Radia Koper povezala Mojca Klarič, ki do petih zjutraj obljublja še nekaj 'primorskih' vsebin.

Avtor: Mojca Klarič

01:00
Poročila
02:00
Poročila
03:00
Poročila
04:00
Poročila
05:00
Poročila

Velikokrat rečemo ali pa slišimo, ta poklic ni le delo, je veliko več, poslanstvo, način življenja…..Zagotovo je biti rudar ,vsaj, tudi način življenja, ki ga oblikuje delo pod zemljo, v posebnih pogojih. Za ene vsakodnevna rutina, drugi ne bi niti metra naredili v rov, kaj še le da bi se spustili metre in metre pod površje.
Za našega današnjega gosta Antona Lisca je to bilo pač tako. Kot zadnji v verigi svojih prednikov- očeta, deda….je svojo delovno dobo kot rudar preživel v jamah Rudnika Trbovlje Hrastnik. Rudnika v katerega nedrje se rudarji že leta ne podajajo več po črno zlato, po zasavski premog, ki je pravzaprav ustvaril zasavska mesta in življenju v njih dal močan pečat. In pečat je dal tudi Toniju kot ga kličejo« kumrati«. Toni je tisti, prvi sindikalist Rudnika Trbovlje Hrastnik, ki se ga morda še marsikdo spomni iz zadnjega štrajka zasavskih rudarjev leta 2014 in njegovega »znamenitega« stavka, da se bodo z vlado pogovarjali le prek bankomata.
Toni je danes, tako kot večina zasavskih rudarjev, upokojen rudar, ki pa na svoj način še vedno ostaja zvest svojemu stanu, ki 3. julija, v spomin na eno drugo stavko – gladovno stavko zasavskih rudarjev leta 1934, praznujejo svoj stanovski praznik. Anton Lisec je tudi tisti, ki si aktivno prizadeva, da bi vsaj del kanpovske tradicije in dediščine ostal vsem nam in zanamcem. Pred mikrofon ga je povabila Karmen Štrancar Rajevec

Avtor: Karmen Štrancar Rajevec

Kadar seješ in sadiš, nikoli ne veš kaj bo zraslo. No, dobro, veš že KAJ bo zraslo: vse sadike, ki jih kupiš so lično opremljene s sliko odrasle rastline, tako da se lažje odločiš, če izbranka po barvi, velikosti, oziroma »celostnem izgledu« sodi v tvoj vrt. A nobenega zagotovila nimaš, da bo to, kar sadiš, tudi dejansko izgledalo »kot na sliki«. Na rast vpliva veliko dejavnikov in na večino od njih ti sam nimaš prav nobenega povratnega vpliva. Kot pri otrocih! Vendar pa: ob vseh vrtnarskih prijemih, ki sem jih razbral iz knjig, nikjer nisem zasledil metode, da bi kdo, da bi pospešil rast, kričal na rastlino, ali jo žalil in poniževal zato, da se bo hitreje in lepše razcvetela. Niti se v vrtnarjenju ne prisega zgolj na lepo besedo, pohvalo, prošnjo in moledovanje. Torej obe metodi, ki sta v splošni rabi pri vzgoji otrok, tu ne prideta v poštev. O ne! In rožic je vseh sort (tako kot otrok): ene rabijo sonce, druge senco, ene prostor, druge spet družbo, ene zalivaš, druge pustiš pri miru…, da o zemlji niti ne govorim. Treba je vzeti v roke škarje, porezati stare veje, da imajo mlade dovolj moči, za želeno obliko porežeš včasih tudi zdrave veje, da bo raslo v pravo smer rastlino včasih privežeš, ji daš oporo… Pri zanemarjenih rastlinah včasih ni druge kot da jo porežeš do tal in začneš znova. Včasih presadiš; a ne presajaš kadarkoli in kamorkoli, oziroma kogarkoli… In ko že storiš vse, kar si lahko, je tu še zmeraj vreme, ki s sušo, nalivi, točo… uniči vse za kar si si prizadeval. In ne veš zakaj in čemu?!
Hja, otroci so rožice in te potrebujejo veliko pozornosti, nege, časa in ljubezni, včasih malo obrezovanja, gnojenja, presajanja… in lepo vreme. Torej: pomoč od zgoraj, od Božjega vrtnarja!

Avtor: Gregor Čušin

06:00
Poročila

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

07:30
KiKs

Kratka informativna koristna slovenščina

Avtor: Prvi

08:00
Poročila

Med osmo in deveto odpiramo vrata slovenskih vrtcev, delamo prepih v učilnicah prvošolcev, drugošolcev, tretješolcev, poslušamo ringarime in zgodbaraje, rešujemo zanke in uganke, pojemo z Violinčkom in odgovarjamo na tisoč zakajev. Radijski ringaraja vsako soboto ob 8.05 na prvem programu Radia Slovenija.

Avtor: Liana Buršič

09:00
Poročila

Vsako soboto od 9.05 do 10.00 se imamo na prvem programu HUDO dobro. Z znanimi gosti in mladimi sogovorniki raziskujemo tako sproščene kot resne teme, od šolskih, prostočasnih, ekoloških in športnih do težav, s katerimi se mladi srečujejo v obdobju odraščanja. Mikrofone prepustimo tudi mladim novinarjem, ki so radijsko delo spoznali na novinarskih delavnicah. Sami pripravijo oddajo – in seveda HUDO!

Avtor: Liana Buršič

10:15
Glasba
11:00
Poročila

Začenja se mednarodni filmski festival v idiličnem češkem zdraviliškem mestu Karlovy Vary. Gre za 56. izdajo festivala, ki že tradicionalno deluje kot stičišče vzhoda in zahoda - vzhodno- in srednjeevropskega filma ter Zahodne Evrope in Hollywooda. Ocenjujemo filme z domačega rednega kinosporeda: Memorio Apichatponga Weerasethakula, ki je pripotovala s festivalov Kino Otok in KRAFFT, skrivnostno potovanje po urbani in podeželski Kolumbiji s Tildo Swinton, pa Sončni zaton, eksistencialno potovanje Michela Franca pod žgočim mehiškim soncem. V Kinodvoru pa se je odvila projekcija že drugega filma v sklopu cikla glasbenih dokumentarcev Druga godba v Kinodvoru. Film Kralji rumbe perujskega režiserja Alana Braina nas popelje v zlato dobo kongovske rumbe, enega od najbolj prepoznavnih in popularnih žanrov svetovne glasbe.

Avtor: Tina Poglajen

11:50
Obvestila
12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

Kitaristka Urška Supej in pevka Maša But sta duo 3:RMA. Pod imenom, ki je zloženka začetnic imen teh dveh izvrstnih mladih glasbenic, te dni izhaja njun kantavtorski prvenec »a well-paved road«: minimalističen, feminističen in neobremenjeno zazrt v širjave doživljanja življenja. Ustvariti jima ga je pomagal londonski producent Femi Temowo, ki ga skupaj z njima predstavlja v tokratni Pesmi v žepu.

Avtor: Teja Klobčar

13:00
Poročila

Morje prinaša številne zgodbe, tiste iz daljnih prostranstev, pa tudi tiste z domačih bregov. Vsako soboto ob 13:40 jih odkrivamo skupaj s kolegi z Radia Koper.

Avtor: Prvi

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:05
Obvestila

Gostja tokratne oddaje Razkošje v glavi je pisateljica in visokošolska učiteljica angleščine, dr. Cvetka Sokôlov. V oddaji razkriva, kako se študij tujih jezikov danes temeljno razlikuje od študija pred desetletji; razmišlja o pomembnosti vživljanja in iskanja stika z otroštvom za pisanje mladinskih zgodb; ter pojasnjuje, zakaj nikoli ne piše v angleščini, ki jo sicer poučuje. Pred mikrofon jo je povabil Ambrož Kvartič.

Avtor: Ambrož Kvartič

17:00
Poročila

V četrti epizodi oddaje Med šestimi strunami smo gostili odličnega kitarista mlajše generacije, Miheala Hrustelja, ki živi in deluje na Nizozemskem. Pred mikrofon ga je povabil voditelj in kitarist Andrej Prezelj.

Avtor: Andrej Prezelj

18:15
Obvestila

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

V začetku julija bo Savdska Arabija po dveh pandemičnih letih vnovič odprla vrata milijonu muslimanov z vsega sveta, da se bodo lahko udeležili hadža ali tradicionalnega romanja v sveto muslimansko mesto Meko. Romarjev bo trikrat manj kot pred pandemijo. V Islamski skupnosti v Sloveniji so načrtovali, da bo 60 njihovih članov šlo na hadž, a so udeležbo na njem zaradi novih zahtev gostitelja odpovedali. Imam v Islamski skupnosti v Sloveniji Nevres Mustafić, ki se je hadža udeležil že dvakrat, pravi, da je za vsakega muslimana romanje v Meko velik duhovni navdih in nam predstavi obrede na tej romarski poti.

Avtor: Nataša Lang

Ko ozdravi, je spet tu veselje.
Pripoveduje: Ivo Ban.
Napisal: Primož Pečenko.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.

Avtor: Alja Verbole

V počitniški oddaji vrtimo posnetek radijskega nastopa slovenskega kitarista Bojana Drobeža. Ta je svoje tehnično znanje igranja na kitaro izpopolnil do perfekcije. Njegov prvenec z enostavnim naslovom "Bojan Drobež" pa še danes osupne s svojo svežino. Ker sta tako prvi kot tudi drugi album "Krog na vodi" izšla pri založbi RTB Beograd, je Drobež je zaradi nikakršne promocije ostal v glasbeni »ilegali«, ti posnetki pa so z razpadom skupne države postali prava diskofilska rariteta in na žalost najverjetneje nikoli ne bodo ugledali luči sveta na kakšnem drugem nosilcu zvoka. Šele tretja plošča "Odprto morje" je izšla na CD-ju pri založbi Sraka iz Novega mesta. Oddajo urednika Janeta Webra smo prvič predvajali leta 2015.

Avtor: Prvi

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

23:00
Poročila

"Tako se bom, / ko bo moj poslednji večer objel luno, / zasvetil kot luč, / ki bo razsvetlila vaš spomin."
Manuel Bolom, pripadnik ljudstva Majev, je po rodu iz mesta Jocosic v provinci Huixtán, v mehiški zvezni državi Chiapas. Je pisatelj, prevajalec in akademik, ki se izraža v jeziku tsotsil. Za svoje ustvarjanje je dobil številne pomembne literarne nagrade in je zelo aktivno prispeval k razvijanju sodobnega literarnega ustvarjanja, pa tudi k bogatenju same tsotsilščine.
V svoji regiji sodeluje kot koordinator med javno upravo in staroselsko skupnostjo. Je tudi profesor na Medkulturalni Univerzi v Chiapasu v mestu San Cristobal de las Casas. Je član Filozofskega društva Mehike in Zveze za etno-ekologijo in biološko raznolikost znanja pri Novi Chiapaški šoli.
Urok za polastitev besed in druge izbrane pesmi so izšle v pesniški zbirki iz leta 2021 pod naslovom Ptičja molitev. Uvod zanjo je napisala Simona Škrabec, ki je pesmi iz španščine prevedla v slovenščino.

Interpret: Blaž Šef
Režiser: Saška Rakef
Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina
Mojstrica zvoka: Sonja Strenar
Urednik oddaje: Matej Juh

Avtor: Ars

Mista Savona Presents: Havana Meets Kingston Part 2. Zanesljiva uspešnica z lestvic reggae in latino albumov poletja 2022.

Avtor: Peter Barbarič

Zadnja sprememba: 02.07.2022 02:35:04

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt