Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Četrtek, 23.5.2024

00:00
Poročila
01:00
Poročila
02:00
Poročila
03:00
Poročila
04:00
Poročila
05:00
Poročila

Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor ali ljubiteljski glasbeni kulturi ali narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

V tibetanskem budizmu poznamo veliko duhov. Obstaja osem glavnih razredov duhov, ki jih lahko razdelimo še na stotine podrazredov. Toliko jih je, da jih lahko preučujete vse življenje. Ne vem, ali jih lahko vidite, vendar obstajajo njihovi opisi.
V tej zgodbi nastopata dva duhova: prvi je gjalpo in drugi tsen. Tsen je običajno rdeče barve in včasih jezdi rdečega konja. Je zelo uren in hitro napade. Gjalpo je precej bolj pretanjen. Morda tega ne bi smeli reči, vendar so gjalpoji običajno duhovni mojstri, ki se izpridijo!
Nekega dne sta se gjalpo in tsen srečala na cesti. Pozdravila sta se, nato pa je tsen vprašal: »Koliko hudega lahko storiš drugim bitjem?«
Gjalpo mu je odgovoril: »Ah, veliko več kot ti.«
Tsen se ni strinjal: »Ne! Več gorja lahko povzročim kot ti!«
Ker se nista mogla strinjati, sta se odločila za tekmovanje, kjer se bo pokazalo, kdo lahko stori več hudega.
Ozirala sta se naokrog, vendar je bila okolica zapuščena. Nazadnje sta v daljavi le opazila lami, ki sta sedela v bližnjih jamah, in prvi duh je dejal drugemu: »Znesiva se nad tistima lamama, ki prakticirata dharmo v jamah. Izberiva si vsak svojega in videla bova, kdo lahko stori več gorja.«
Tako sta si izbrala vsak svojega meniha in tsen se je nemudoma odpravil do njega in ga porinil čez prepad. Zgrmel je v globino in umrl.
Tsen se je vrnil k svojemu pajdašu in mu rekel: »Glej, kaj sem storil! Kaj boš pa ti naredil? Saj samo sediš tu!«
Gjalpo se je zarežal in mu zabrusil: »Misliš, da si mu škodoval? Bedak! Poglej ga.«
Ozrla sta se v prepad in videla lamovo zavest, ki je odšla naravnost v nebesa.
»Pravkar si ga osvobodil,« je pripomnil gjalpo. »Temu ti praviš škodovanje? Za nobeno rabo nisi! Poglej zdaj mene. Boš videl, kako bom opravil z drugim lamo.«
Sprva je drugemu lami vse šlo gladko od rok. Kadarkoli je koga blagoslovil, je ta oseba ozdravela. Celo riž, ki ga je vrgel zunaj svoje jame, je vzklil, rasel in uspeval. Vsi so bili malce presenečeni, saj so bila njegova dejanja tako osupljiva. Vse, kar je storil, je bilo izjemno uspešno in je prineslo veliko koristi. Celo čudeže je lahko delal.
Lama je postajal vse slavnejši in vse bogatejši. Čez nekaj časa se je iz svoje jame preselil v mesto, kjer je spoznal najlepše dekle in se z njo poročil. Zdaj so njegove dejavnosti segale že na vsa področja. Postal je tako uspešen, bogat in vpliven, da je bil v družbi mnogih ljudi. Pridobil si je preveč sovražnikov in preveč prijateljev. Vse to je vodilo do sporov, ti pa do spopadov, polemik, pravd in prepirov, vse dokler se neke noči k njemu niso prikradli sovražniki, ga napadli in ubili.
V času do svoje smrti je lama popolnoma izgubil vse rezultate prakse dharme. Popolnoma se je zapletel v samsarično življenje, zato je njegova zavest postala gjalpova sužnja.
Gjalpo se je nato obrnil k tsenu in mu rekel: »Tako to naredim jaz!«
* * * *
Ovire v naši duhovni praksi se včasih pojavijo v obliki uspeha, v obliki na videz dobrih stvari. Celo ko imate videnje Bude, včasih ni nujno, da je to resnično videnje Bude. Lahko gre za maro, ali demona, ki vpliva na vas, da si mislite: »O, imel sem videnje Bude. Res sem zelo posebna oseba.« Tako razvijete ponos in vse stvari, ki mu sledijo, zato tako videnje ni bilo koristno. Vse, kar vas naredi arogantne, egocentrične in samovšečne ter povzroči, da izgubite bodhičito oziroma sočutje, je ovira.

Avtor: Lama Karma Wangmo

06:00
Poročila

Kako kaže letošnji turistični sezoni v Posočju? Izzivov je veliko: novi plovni režimi v vseh treh zgornjeposoških občinah so razburili javnost, stalnih gostov kampov – kajakašev – je manj, v turizmu pa se soočajo tudi s kadrovskimi težavami.

Avtor: Mariša Bizjak, Nataša Rašl

Osrednja jutranja informativna oddaja Druga jutranja kronika prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Je strnjena, verodostojna, zmeraj aktualna – in najbolj poslušana radijska oddaja v Sloveniji. Vsak dan ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Kakšne zgodbe odkrivajo možgani? Da jih nosi v srcu bolj kot na dlani, nam je v prvi epizodi priznala prof. dr. Mara Popović, upokojena nevropatologinja, ki se je skoraj štiri desetletja z njimi ukvarjala tako od blizu kot le malokdo. V drugi epizodi mini serije nam bo povedala, kdaj so jo možgani presenetili ter tudi kako so skupaj s kolegi prvi razvozlali vprašanje, s katerim se je pred leti ukvarjal ves svet. Pripravlja: Mojca Delač.

Avtor: Mojca Delač

Prvega julija prihodnje leto bomo začeli plačevati novo obvezno dajatev za dolgotrajno oskrbo. Pravic, ki jih predvideva zakon pa v veliki večini še ne moremo uveljavljati. Vse se zamika nekam v prihodnost, upravičenci so prepuščeni sami sebi, soočajo se s številnimi birokratskimi ovirami. Ne zanima jih, ali je boljši zakon, ki ga je pripravila vlada Janeza Janše, ali zakon, ki ga je popravila aktualna vlada Roberta Goloba. O tem bodo danes govorili poslanke in poslanci na izredni seji, ki jo je zahtevala SDS. O problemih dolgotrajne oskrbe pa tudi v oddaji Ob osmih.

Avtor: Prvi

Vsak delovnik se spomnimo katere izmed pomembnejših glasbenih obletnic, pa tudi zanimivosti in dogodkov doma in po svetu. Dober dan z Anjo Rupel ob 8.20 na Prvem.
Leta 1970, je izšel 12 in hkrati zadnji album angleške skupine The Beatles, z naslovom Let it be. Poslušamo naslovno skladbo.

Avtor: Anja Rupel

Ena izmed najočitnejših posledic podnebnih sprememb je zviševanje temperatur. Tako se je povprečna globalna temperatura dvignila že za več kot stopinjo Celzija v primerjavi s predindustrijskim obdobjem. Cilj pariškega sporazuma je omejitev dviga na največ stopinjo in pol do konca stoletja – je pa ta cilj brez ukrepanja nedosegljiv. Druga posledica, ki jo prav tako že občutimo tudi pri nas, pa je povezana s spremembami v padavinah, padavinskih režimih. Tu so napovedi za Slovenijo zanesljive le delno. Špela Novak se je o tem pogovarjala z meteorologom Anžetom Medvedom z Agencije Republike Slovenije za okolje.

Avtor: Špela Novak, Nataša Rašl

08:48
Obvestila
09:00
Poročila

Tema četrtkovega svetovalnega servisa bo epidemija sodobnega časa – sladkorna bolezen. Število obolelih narašča, to je po večini povezano s staranjem prebivalstva in manj zdravimi spremembami v življenjskem slogu, narašča pa tudi pojav sladkorne bolezni med nosečnostjo. Bolezen tako pomeni veliko zdravstveno težavo in izziv za vsakega posameznika in celotno družbo. Naš gost bo prof. dr. Andrej Janež, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za endokrinologijo, diabetes in presnovne bolezni UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.

.

Avtor: Lucija Fatur

Rubrika izpostavlja aktualne glasbene posebnosti, poroča o koncertnem dogajanju, novih glasbenih izdajah ter izpostavlja pregled glasbenih vsebin na Prvem.

Avtor: Prvi

10:00
Poročila

Gospod Alojz Volavšek iz Gorice pri Slivnici je eden izmed nagrajencev lanskega natečaja za starejše od 60 let, ki ga je razpisala Mestna knjižnica Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije, zbirali pa so zgodbe na temo "Kako smo se nekoč prevažali". Naš tokratni sogovornik rad razmišlja in pripoveduje o spominih in o vsakdanjem življenju, pogovoru se je pridružila tudi žena Ivanka. Luciji Fatur pa je Alojz Volavšek najprej povedal, ali je bil nad nagrado zelo presenečen..

Avtor: Lucija Fatur

11:00
Poročila

Na Prvem spremljamo podatke o številu obolelih za oslovskim kašljem v Sloveniji. V samo desetih majskih dneh – od 10. do 20. maja – so na NIJZju zabeležili 123 novih primerov. Za primerjavo: to je toliko kot lani v vsem letu. Skupno je tako od začetka leta 2024 za oslovskim kašljem zbolelo že 1287 oseb (do 20. 5. 2024). 983 jih je bilo v skupini otrok in mladostnikov do 20. leta starosti, od tega 38 dojenčkov. Zakaj nas te številke lahko skrbijo in zakaj oslovski kašelj ni navaden prehlad, bo v oddaji Ultrazvok pojasnil pediater Peter Najdenov iz Splošne bolnišnice Jesenice. Z njim je govoril Iztok Konc.

Avtor: Iztok Konc

12:00
Poročila

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

Rubrika z dvema narodno-zabavnima vižama.

Avtor: Tomaž Guček

Vlada bi lahko že danes obravnavala priznanje palestinske države, je pred sejo nakazala zunanja ministrica Tanja Fajon. Kot je dejala, ne vidi razloga za odlašanje. Nekoliko bolj zadržani so v kabinetu predsednika vlade. Postopke za priznanje Palestine je vlada že sprožila in kot skrajni rok, ko naj bi odločitev poslala državnemu zboru, navedla 13. junij.

V oddaji tudi:

- Egipt zagrozil, da se bo umaknil kot mediator iz pogajanj o premirju v Gazi
- Kitajska po prisegi novega tajvanskega predsednika začela obsežne vojaške vaje
- Osumljencu za spletno grožnjo, ki je aprila sprožila preplah na šolah, grozi do pet let zapora

Avtor: Prvi

Drugi poudarki oddaje:
- Na Jesenicah strah pred revizijo projekta nadgraditve železniške postaje.
- Civilna iniciativa iz Begunj nasprotuje širitvi Elana v naselju.
- Civilna iniciativa v Vrtojbi zahtevi sodišča v zvezi s podpisi ugodila zgolj v enem dnevu.
- 104-letni Ivan Bevk za prijaznejši vsakdan svetuje veliko hoje ter manj živčnosti in norije.

Avtor: Prvi

14:00
Poročila

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

16:15
Obvestila
17:00
Poročila

Napoved možnosti študijskega programa na Primorskem ni razveselila vseh. Potrebujemo tri medicinske fakultete? Kdaj bosta več študentov lahko vpisali ljubljanska in mariborska medicinska fakulteta? Bo povečan vpis študentov medicine rešil težavo pomanjkanja zdravnikov v slovenskem zdravstvu? Odgovore na ta vprašanja bomo v poslušanje ponudili v današnji oddaji Studio ob 17.00.

Avtor: Katja Arhar

Vsak delavnik ob 18.10 se na Prvem odpravimo v svet kulture. Bodite z nami in s kolegi iz uredništva za kulturo 3. programa Radia Slovenija – programa Ars pri pregledu aktualnega dogajanja na kulturnem področju.

Avtor: Prvi

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

18:54
Obvestila

Četrta oddaja Lahko noč, otroci! v našem novem ciklu radijskih čebelic – besedil iz knjižne zbirke Čebelica, ki so zaživela v zvočni podobi, prinaša kraško zasanjano poezijo Srečka Kosovela za najmlajša ušesa. Od škrata Dobrošina do Brinjevke.

Pripovedovalec: Urban Kuntarič.
Avtor besedila: Srečko Kosovel.
Avtor idejne zasnove cikla Čebelice in režiser oddaj: Klemen Markovčič.
Tonski mojster: Urban Gruden.
Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina.
Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole.
Urednica Uredništvo izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik.
Posneto v studiu 02 Radia Slovenija, maj 2024.

Avtor: Alja Verbole

Meseca marca lani je petdesetletnico ustvarjalne poti praznoval Ivan Sivec, ravno na današnji dan pa praznuje petinsedemdeseti rojstni dan. Ob dobrih željah slavljencu vas vabimo k poslušanju oddaje, ki smo jo posneli takrat, Ivanu Sivcu pa pošiljamo iskrene čestitke ob njegovem jubileju in še na mnoga leta! Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najkakovostnejše zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Avtor: Tomaž Guček

21:00
Poročila

Slovenski pisatelj Ivan Sivec praznuje 75 let. Njegov obsežni literarni opus – doslej je napisal že 186 knjig, nekatere med njimi so prevedene v nemščino in angleščino – zajema tudi biografske in zgodovinske romane, katerim se bomo tokrat posvetili. Izbrali smo romana Vse generalove skrivnosti in Naplavina davnega spomina.

Avtor scenarija Marjan Kovačevič Beltram,
interpret Aleš Valič,
bralca Renato Horvat in Lidija Hartman,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
mojstrica zvoka Sonja Strenar,
režiserka: Saška Rakef,
urednik oddaje Matej Juh.
Produkcija 2024.

Avtor: Prvi

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

V Pesmi v žepu poslušamo novi album M. L. A. D. zasedbe Fed Horses, o katerem nam spregovori pevka in soavtorica pesmi Urša Mihevc. Skupino sta pred desetimi leti ustanovila z Juretom Mihevcem in se po začetnih countryjevskih taktih, napisanih v angleščini, odločila za pisanje v slovenščini, kar je Fed Horses približalo širši slovenski javnosti. Z mladostno energijo, zavito v poslušljiv indie rock, se Urša in Jure na novem albumu odločita razgaliti neiskrenosti ustaljenih družbenih konvencij in jim v kontrast ponudita solze, smeh, strah, brezup in upanje – ali kot pravita v eni od pesmi: »Vse, kar sovražim in hkrati ljubim, vržem na plano, nazaj čez ramo.«

Avtor: Teja Klobčar

23:00
Poročila

Claudia Rankine sodi med naopaznejše sodobne ameriške pesniške glasove. Je tudi esejistka, dramatičarka in antologistka. Rodila se je leta 1963 na Jamajki, diplomirala na Williamsovem kolidžu v Massachusettsu in magistrirala na univerzi Columbia. Od leta 1994 je objavila šest pesniških zbirk, ki jih zaznamujeta medžanrska inovativnost in družbena zavzetost. Najbolj znana izmed njih je zbirka Državljanka: Ameriška lirika, objavljena leta 2014. Zanjo je Claudia Rankine prejela kar devet pomembnih nagrad (med njimi prestižno nacionalno nagrado Društva knjižnih kritikov v kategoriji poezije, nagrado ameriškega PEN-a in britansko nagrado forward za najboljšo pesniško zbirko). Pesnik Mark Doty je zapisal, da "ta neustrašna pesnica ameriško poezijo razširja v sveže nove smeri"; "njene pesmi raziskujejo številne ločnice: neposeljeno ozemlje med poezijo in prozo, besedo in vizualno podobo, med tem, kaj pomeni biti subjekt, in načini, kako nas od zunaj opredeljujejo barva kože, ekonomija in globalna korporativna kultura". Izbrane pesmi so iz prvega razdelka zbirke Državljanka.

Izbor, prevod in zapis o avtorici Andrej Peric,
interpretacija Sabina Kogovšek,
glasbena oprema Darja Hlavka Godina,
ton in montaža Sonja Strenar,
režija Špela Kravogel.
Produkcija 2024.
Urednica oddaje Staša Grahek.

Avtor: Prvi

Zadnja sprememba: 23.05.2024 13:10:06

Domov V živo Podkasti Spored Kontakt