Prisrčnica je rubrika, ki vsak dan odpira prostor bodisi ljubiteljski glasbeni kulturi bodisi narodno-zabavni glasbi. Vsak dan prinaša novo zgodbo iz sveta zborovske glasbe, historične glasbe in plesa, ljudske glasbe, glasbe godb in pihalnih orkestrov, citrarskih zasedb, tamburaških in mandolinskih skupin, plesnih orkestrov ali pa iz sveta narodno-zabavne glasbe.

Avtor: Tina Žun

Študijski krožki ponujajo neprecenljiva znanja in možnosti za vsakogar. Natalija Planinc je, kot pravi, zaljubljena v študijske krožke, življenjskih vodil pa ima kar nekaj. Vselej se povezujejo s prostovoljstvom, medgeneracijskim sodelovanjem, kulturno dediščino in vseživljenjskim učenjem. Prve študijske krožke je organizirala za starše že kot vzgojiteljica, po upokojitvi pa je poiskala vsebine, ki bi bile zanimive in po prvih restavratorskih delavnicah je postala predsednica na novo ustanovljenega Društva ljubiteljev kulturne in naravne dediščine Anbot v Piranu, kjer je tudi doma. Za svoje delo je prejela številna priznanja. "Dokler znam in zmorem, delim tudi z drugimi," je njen moto. Obiskuje starejše dnevnega centra Doma upokojencev Izola v Portorožu in dijake piranskih šol, s katerimi se pogovarja o prostovljstvu. Z Natalijo Planinc se je v piranski knjižnici srečala Tjaša Lotrič:

Avtor: Tjaša Lotrič

Najboljša vprašanja postavljajo otroci. Imajo sto vprašanj in v določeni fazi odraščanja te lahko z novim vprašanjem prehitijo še preden odgovoriš na že postavljeno.
Pravijo, da je pogosto večja modrost postaviti pravo vprašanje v pravem trenutku kot pa moder odgovor. Ko sem prvič brala evangeljski odlomek o dvanajstletnem Jezusu ki je v templju postavljal vprašanja učiteljem Postave, sem bila rahlo zmedena, saj sem iz svoje šole bila navajena, da vprašanja postavljajo učitelji, učenci pa nanje le odgovarjajo. Šele dosti pozneje sem razumela, da je Božja modrost zacvetela prav v Jezusovih vprašanjih.
Vprašanja, posebej, če so neprijetna, nas spravijo v zadrego in v nas vzbudijo občutke, ki nas zmedejo in se različno odzovemo na njih. Ali se razjezimo, ali se nasmejimo ali pa preprosto zamahnemo z roko in gremo naprej. Velikokrat pa tisto vprašanje, ki zbode naše srce in se zakoplje v središče naše duše, ne da miru. Koplje in išče in odkriva, kaj je tisto, kar je odgovor našega življenja na to, kar smo bili vprašani.
Med učenci pri verouku sem zelo rada imela skupine, ki so meni, katehetinji, postavljali najbolj neumna in nora vprašanja. Najrajši sem jim odgovarjala z dodatnimi vprašanji, da so potem sami prišli do odgovora.
Tudi Jezus je rad postavljal vprašanja svojim apostolom, prosilcem za milost ozdravljenja, grešnikom in svojim nasprotnikom. To so vprašanja za vsa vremena, saj še danes zarežejo v srce vsakega, ki Vanj veruje. Ne moreš odgovoriti na njih neiskreno, ker veš, da Bog vidi v srce in ne prenese laži. Eno takšnih usodnih vprašanj je prav gotovo tisto znano vprašanje, ki ga je postavil svojim učencem: Kaj pa vi pravite, kdo sem? Najprej jih je vprašal, kaj drugi mislijo o njem in na to vprašanje so prav vsi apostoli znali odgovor! Kar prehitevali so eden drugega, da bi mu povedali, kako ga imajo za preroka, za Janeza Krstnika, za Božjega poslanca… Ko pa jim je Jezus zastavil to znano drugo vprašanje – Kaj pa vi pravite, kdo sem? – je nastava velika tišina… Šele Peter se je opogumi lin odgovoril: Ti si Kristus, Sin živega Boga!
Naš Odrešenik postavlja isto vprašanje tudi danes, tebi in meni: Kaj pa vi pravite, kdo sem jaz? Draga poslušalka in dragi poslušalec! Ali že poznaš odgovor?

Avtor: Emanuela Žerdin

Osrednja jutranja informativna oddaja, Jutranja kronika, prinaša analizo najbolj aktualnega nočnega dogajanja, predvsem pa napoveduje teme, ki bodo zaznamovale dan. Strnjena, verodostojna in zmeraj aktualna. Ob nedeljah ob 7.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Pred kratkim je prišel v javno razpravo predlog 4. poglavja nastajajočega slovenskega pravopisa. Novo je poglavje z naslovom Glasovno-črkovne premene, ki organizacijsko združuje dileme določene vrste pod enim naslovom, prinaša pa tudi nekaj sprememb glede na dosedanje pisne in govorne prakse. Darja Pograjc je pripravila Kratko informativno koristno slovenščino.

Avtor: Darja Pograjc

Na mednarodni dan muzejev bomo preverili, kako dobro otroci poznajo muzeje, njihovo poslanstvo in kdo dela v njih. Ker pa se bliža tudi svetovni dan čebel, se bomo z otroki z OŠ POdbočje pogovarjali tudi o čebelah in medu. Poznamo 20 tisoč vrst čebel, v Sloveniji jih živi 550, mi pa se bomo vprašali, zakaj te živali potrebujejo svoj dan, zakaj so tako pomembne za naš ekosistem in življenje na Zemlji.

Avtor: Špela Šebenik

Z novinarkami z OŠ Podbočje bomo govorili o prijateljstvu in medosebnih odnosih. Kdo je pravi prijatelj? Kaj je psihično nasilje? Kako rešiti nesporazum in kako se naučiti pogovarjati in poslušati?

Avtor: Špela Šebenik

V rubriki Hudo športni še ostajamo na OŠ Podbočje. Tam smo spoznali atleta Domna Praha Šobo, ki tekmuje za Atletski klub Brežice, dokazuje pa se v mnogoboju. V kateri atletski disciplini je najboljši, izveste v pogovoru, ki ga je pripravil Aleš Ogrin.

Avtor: Aleš Ogrin

Danes bomo v Kulturomatu spoznali 14-letno raperico in nadarjeno pisateljico Zalo Kodrič iz OŠ Pobočje. Mlada kulturnica rada bere fantazijske romane, piše pesmi in se navdušuje nad gledališčem. Med svoje največje uspehe pa šteje nastop na resničnostnem šovu Slovenija ima talent leta 2023 in prihajajoči izid svojega fantazijskega romana. Pred mikrofon jo je povabila Špela Šebenik. Več pa čez nekaj trenutkov.

Avtor: Prvi

Huda muska odgovarja na vprašanja o muziki okoli nas ter nagovarja mlade poslušalke in poslušalce h glasbenemu ustvarjanju. Pripravlja jo profesor glasbe Matej Jevnišek.

Avtor: Matej Jevnišek

Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.

Avtor: Stane Kocutar

Slovenski ribiči so razočarani in zaskrbljeni zaradi odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice, ki je zavrnilo vseh 451 pritožb proti Hrvaški zaradi glob za ribolov v Piranskem zalivu. Skupna vsota kazni znaša 3,4 milijona evrov. Bojijo se, da bo Hrvaška začela izterjevati kazni, ki jih sami ne morejo plačati. Zato pričakujejo pomoč države. Če se državi ne dogovorita, poudarjajo, se bodo kazni nadaljevale. Zdaj bodo zato najprej razmislili, ali naj še odhajajo na ribolov v del morja, ki je Sloveniji pripadel po arbitražni razsodbi, a je Hrvaška ne priznava. Odločitev ESČP ni razočarala le ribičev. Nad njo je ogorčena slovenska politika, medtem ko strokovnjaki mednarodnega prava izpostavljajo njena protislovja.

Avtor: Lea Širok

Številni so dogodki, ki lahko življenje presekajo na pol ali temeljito spremenijo njegov nadaljnji potek. Pisatelja Salmána Rushdieja [jaz berem Rášdi, kar pa ni v redu, izg. se u, je pripomba Mojce] je zaznamovalo vsaj dvoje takih usodnih dogodkov. Homeinijeva fatva pred dobrimi tremi desetletji ter poizkus atentata pred slabima dvema letoma. O tem napadu in njegovih posledicah je Rushdie zdaj napisal knjigo Nož: Premišljevanja po poskusu umora. V slovenskem prevodu je izšla sočasno z angleškim originalom. Knjigi smo se posvetili v tokratnem Sobotnem branju, ki ga je pripravila Nina Slaček.

Avtor: Nina Slaček

Vas zanima aktualno dogajanje? V Dogodkih in odmevih, osrednji popoldanski informativni oddaji, vam ponujamo poročila, analize in komentarje ključnih aktualnih dogodkov tekočega dne – tako s področja politike kot gospodarstva, zdravstva, šolstva, kulture in športa. Vsak dan ob 15.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

»Feminizem je zagovor socialne pravičnosti in nekaj, kar zadeva vsakdanje življenje vsakega in vsake izmed nas,« pravi mag. Tea Hvala, letošnja prejemnica nagrade Mesta žensk. Komparativistka in sociologinja kulture z magisterijem iz antropologije spolov je opravljala različne poklice, katerih skupni imenovalec so feminizem, zavzemanje za enake možnosti ter opozarjanje na socialno neenakost, prekarizacijo dela in predsodke do žensk, spolnih manjšin in priseljencev. Tea Hvala je prevajalka, urednica, kritičarka in književnica, ki piše o feministični teoriji, aktivizmu in umetnosti ter prevaja strokovna in književna besedila. V preteklosti je soorganizirala festival Rdeče zore, na Radiu Študent je soustvarjala oddajo Sektor Ž in vodila delavnice skupinskega pisanja znanstvene fantastike Svetovi drugih. Od leta 2015 v Cerkljanskem mladinskem alternativnem klubu soorganizira festival Deuje babe. Skrbela je za knjižnico ter založniški in pedagoški program Mesta žensk. Je (so)avtorica številnih »zinov«, pedagoškega gradiva in knjige za otroke Skrivna bolnišnica (2017) ter urednica vodnika Po svoji poti: 25 izletov po zgodovini žensk (2021).

Avtor: Tita Mayer

V Pesmi v žepu smo zbrali nekaj šansonov z metaforiko iz živalskega sveta, ki vsak na svoj način odslikavajo naš odnos do narave in samih seboj. Z nami bodo Andrej Trobentar in Same babe, Drajnarjuva vampa, Jure Ivanušič, Bakalina Velika in Vita Mavrič, glasbenim izvedbam pa se s svojo interpretacijo pridruži pesnik Dane Zajc.

Avtor: Teja Klobčar

Osrednja večerna informativna oddaja Radia Slovenija, Radijski dnevnik, prinaša pregled in analizo aktualnega dogajanja iztekajočega se dne doma in po svetu. Vsak dan ob 18.30 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Muzej krščanstva na Slovenskem gosti mednarodno razstavo s Portugalske z naslovom Simbolika rastlin v Svetem pismu in drugih svetih knjigah. Kakšna simbolna sporočila imajo drevesa, sončnice, nekatere cvetlice, sadna drevesa, na primer granatno jabolko, za kristjane, muslimane in jude? Koordinatorica razstave dr. Dijana Pita da Costa: »Rastline ne poznajo meja, ne verskih in ne političnih; nas pa povezujejo na različne načine.«

Avtor: Nataša Lang

Fantek je vsak večer gledal luno …
Pripoveduje: Branko Miklavc.
Napisal: Lojze Kovačič.
Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.

Avtor: Prvi

Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.

Avtor: Prvi

Sodobno ljubezensko zgodbo o nasilju v zakonski zvezi med mlado žensko in trdosrčnim moškim je avtorica domiselno povezala s staro ljudsko pesmijo o ptici, ki dekleta svari pred slepo lahkovernostjo v prazne obljube. Nastala je pretresljiva slika iz naših dni, ki prikazuje večno aktualno temo.

Režiser: Aleš Novak
Dramaturg: Pavel Lužan
Tonski mojster: Staš Janež
Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc

Mati Andreja - Maja Sever
Lara - Nataša Tič - Ralijan
David - Miha Nemec
Sosed Jaka - Bogo Veras
Soseda Vida - Ljerka Belak

Uredništvo igranega programa.
Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2000.

Avtor: Vilma Štritof

Ameriški pesnik in pisatelj Richard Brautigan, rojen leta 1935 v Tacomi, se je v literarno zgodovino vpisal kot pripadnik protikulturnega gibanja šestdesetih let preteklega stoletja. A že po letu 1972 se je umaknil iz javnega življenja in se preselil v odmaknjen predel Bolinasa v Kaliforniji, kjer je leta 1984, star 49 let, storil samomor. Čeprav je bil za časa življenje bolj znan po svojih proznih delih, s katerimi je požel mednarodno slavo, je svojo literarno pot začel kot pesnik. Objavil je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratkih zgodb in deset romanov. Njegov svojevrsten otožni humor, nadrealistični domišljijski preskoki, skoraj otroška naivnost in igrivost v celoti prežemata vsa njegova dela, tako prozo kot poezijo. Objavljamo nekaj njegovih pesmi iz zbirke Rommel se pelje globoko v Egipt (1970).

Prevajalec Tone Škrjanec,
interpret Matej Puc,
režiser Klemen Markovčič,
glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina,
tonski mojster Urban Gruden,
urednik oddaje Gregor Podlogar,
leto nastanka 2024.

Avtor: Prvi

Glasbena cesta 2.3.1.5.Z Drugo godbo na koncert Zoc. Glasbene čarovnije multipolarne ameriško-slovenske all-stars zasedbe. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2024/05/16/z-drugo-godbo-na-koncert-zoc/

Avtor: Peter Barbarič