Svetovalni servisSvetovalni servis - zapišite vprašanje

Sodelujte v oddaji in gostu postavite vprašanje.

Studio ob 17.00 Razmere v občinah z evidentiranimi romskimi naselji se spet zaostrujejo

Razmere v občinah z evidentiranimi romskimi naselji se spet zaostrujejo. Narašča število primerov nasilja, vlomov in tatvin, zato policija na nekaterih območjih na jugovzhodu države krepi svojo prisotnost. Župani jugovzhodne Slovenije in Posavja ob tem pozivajo vlado k sistemskim spremembam na področju romske problematike. Kakšna je varnostna situacija v občinah, kjer so romska naselja? Zakaj se kljub ukrepom razmere zaostrujejo? Zakaj so bivanjske razmere v nekaterih naseljih še vedno neurejene in slabe? Kaj bi morale za izboljšanje situacije storiti občine, kaj država in kaj sama romska skupnost? O tem v oddaji Studio ob 17.00 z gosti: Helga Dobrin – državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve in vodja medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike Dan Juvan – državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Jože Simončič – župan občine Šentjernej Darko Rudaš – predsednik Foruma romskih svetnikov.

Intelekta Skrajna populistična gibanja poganja sovraštvo do vseh, ki so drugačni od njih

Junij je mesec, ko po celem svetu potekajo parade ponosa, množična zavzemanja za enakost in upor proti diskriminaciji. Živimo v družbi, kjer so ne le LGBTIQ+ skupnost, temveč tudi druge ranljive družbene skupine tarče nestrpnosti in sovražnosti. Zato smo v tokratni oddaji Intelekta spregovorili o porastu sovraštva v družbi in o problematiki skrajnih populističnih gibanj. Odgovore na vprašanja o tem kdo so glavni nosilci populističnih gibanj, kaj sporočajo, zakaj in koga nagovarjajo, so iskali gostje oddaje prof. dr. Jana Javornik z Univerze v Leedsu in sodelavka Inštituta za novejšo zgodovino, pisateljica Suzana Tratnik in prof. dr. Roman Kuhar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.

Aktualna tema 480 ur pravice do tolmača po lastni presoji ne zadostuje za vključevanje oseb z gluhoslepoto v družbeno življenje

Koalicijske poslanske skupine so konec maja v državni zbor vložile predlog zakona o uporabi jezika gluhoslepih. Zakon bo pretvoril mrtvo črko na papirju v prakso, saj bo oživel pravico, ki jo je Slovenija leta 2021 zapisala v ustavo. Slovenija je namreč takrat kot prva država na svetu jezik gluhoslepih zapisala v najvišji pravni akt. Stroka opozarja, da je napaka, ker je iz novega predloga zakona izpadel institut podporne osebe in opozarja, da 480 ur pravice do tolmača po lastni presoji ni dovolj, da se oseba z gluhoslepoto vključuje v družbeno življenje.

Ob osmih Robert Šumi: V slovenski politiki se je prijelo, da lahko preživiš z banaliziranjem institucij

Kje sta postopka proti predsedniku vlade Golobu in zakaj ljubljanski župan Janković lahko - kot pravi prostovoljno in zastonj - svetuje prijatelju Aleksandru Vučiću pri projektu Expo? Kaj je lahko v ozadju različnih interpretacij o vsebini Erarja med Komisijo za preprečevanje korupcije in Upravo za javna plačila in ali se zavedamo pasti koruptivnih dejanj? V tokratni epizodi Ob osmih gostimo predsednika KPK Roberta Šumija.

Javni poziv Ustvarite podkast z Radiem Slovenija

Podkasti Radia Slovenija so med bolj poslušanimi v Sloveniji. Mihilizem, Zverinice, Umetnost možnega, Evolucija užitka, Žoga je okrogla so naslovi le nekaterih vsebin, ki dopolnjujejo bogato ponudbo radijskih oddaj. In to ponudbo bi radi še nadgradili.

Svetovalni servis Kateri strešniki najbolj kljubujejo neurjem in toči?

V poletnem času se marsikdo odloča za prenovo strehe in zamenjavo strešnikov. Zaradi nestrokovnega svetovanja si lahko naročnik nakoplje nepotrebne stroške. Kako torej poteka prenova ostrešja in kako izboljšati toplotno izolacijo? Katere strešnike izbrati, da bo streha kljubovala različnim vremenskim razmeram? O vsem tem v Svetovalnem servisu, ko na vprašanja odgovarja krovec Igor Zbičajnik.

Radiosfera "Vojne se ne končajo, ampak na nek način ostanejo del družbe, vsi nosijo njene brazgotine"

V Radiosferi gostimo pisateljico in novinarko Adriano Kuči. Rojena je v Sarajevu, že vrsto let pa živi in ustvarja v Sloveniji. Posebno pozornost bomo namenili njenima romanoma v slovenskem jeziku. Prvenec Ime mi je Sarajevo, ki je bil nominiran za najboljši literarni prvenec na Slovenskem knjižnem sejmu, pretresljivo pripoveduje zgodbo dekleta, ki iz vojnega Sarajeva najde zatočišče v Sloveniji. V najnovejši knjigi Noč, ko je preplavala reko pa pogumno odpre temo intimno-partnerskega nasilja in notranje preobrazbe ženske, ki se upre in najde moč za nov začetek. Adriano Kuči je v Radiosfero povabila Ivana Stipić Lah, voditeljica oddaje Sami naši.

Drugi pogled Anna Bogacz Udovč, Poljska

Anna Bogacz Udovč je Poljakinja, ki že 25 let živi v Sloveniji. K nam jo je prvič pripeljal študij menedžmenta in slovenščine, del katerega je bila seveda študijska izmenjava v Sloveniji. Za študijsko izmenjavo je izbrala Koper, izmenjavo dvakrat podaljšala, po pol leta v domovini pa se je k nam znova vrnila; takrat na študij fizioterapije. In potem je ostala. Danes z družino živi v bližini Kamnika. Z nami se bo za nekaj trenutkov v oddaji Drugi pogled vrnila v domovino, predvsem pa bomo seveda izvedeli, v čem se Poljaki in Slovenci razlikujemo.

Torkov kviz "Prvih 40" let Radia Si

Radio Si praznuje danes! 40 let že lahko poslušate omenjeno radijsko postajo, z današnjim imenom sicer od leta 2001. Torkov kviz torej posvetimo edinemu radijskemu programu RTV Slovenija za tujo javnost. Sogovornika z Radia Si: moderator in glasbeni opremljevalec Borut Kampuš ter vodja angleške redakcije Michael Manske.

Prvaki tedna Janez Bončina - Benč: Če glasbo čutiš, jo čutiš

Preprost geometrijski lik trikotnik je lahko vsebinsko izjemno bogat, če ga tvorijo glasba, šport in likovna umetnost. Če je gospodar ali kreativni ustvarjalec takega trikotnika nekdo, ki je bil mladi lev, general, junak nočne kronike, bumerang in član sedmerice veličastnih, je uspeh zagotovljen. Njegov najljubši mesec je september, najpomembnejši organ pa srce. Pri 16-ih se je začela njegova glasbena kariera, pri 26-ih jo je mislil končati, misleč, da je prestar za rockerja. Radio Luksemburg je bil youtube njegove mladosti, njegova domača ulica valilnica glasbenih talentov, kopališče Kolezija prostor, kjer so se rojevale najbolj drzne ideje. Skupaj s Tino Turner je nastopil v reklami za gazirano pijačo, ki je globalizirala svet še preden se je beseda globalizacija znašla v slovarju. Z lahkoto prehaja med glasbenimi žanri, ob tem zase pravi, da ni pevec, ampak interpret. Čez nekaj dni bo letošnja Poletna noč posvečena 60-letnici njegovega glasbenega delovanja, saj velja za eno ključnih osebnosti slovenske popularne glasbe. Njegova besedila so družbenokritična, iskrena in čustveno nabita, njegova odrska prezenca pa že desetletja navdušuje poslušalce različnih generacij. Sebe opiše z besedami: Nimam stila, enostavno sem to jaz. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je Janez Bončina – Benč, ki pravi, da nima časa biti star.

Klicna koda Izraelsko iranski konflikt je še mogoče zajeziti, preden preraste v regionalno vojno

Medsebojni napadi Izraela in Irana se stopnjujejo. Turški predsednik Erdogan je pozval Trumpa k nujnemu ukrepanju za preprečitev širjenja konflikta. Von der Leyen: Iran glavni vir nestabilnosti, Izrael ima pravico do obrambe

naPOTki Stolp Kristal: na vrhu je vse kristalno jasno

Sezona oddaj naPOTki o razglednih stolpih gre h koncu in za zadnjo epizodo smo vam prihranili najnovejši in najvišji stolp. Ta se dviga kar 106 metrov nad Rogaško Slatino, odprt je bil maja lani in predstavlja novo turistično točko kraja, ki je sicer znan po dolgi tradiciji zdraviliškega turizma in steklarstva. Na stolp Kristal vas vabi Andreja Čokl.

KiKs "Reci riba, raca, rak!"

R je 18. črka slovenske abecede. Poleg K, G, F, V ter šumnikov in sičnikov spada med težje izgovorljive glasove. Lahko bi rekli tudi, da gre za glas, ki je najbolj zaželen, saj mu pogosto posvečamo največ pozornosti med vsemi. Včasih tudi preveč. Tako starši in stari starši radi otroke spodbujajo z »reci, riba, raca, rak«, da bi le slišali ta tako močno zaželeni R. A to ni prava pot, pojasnjuje Nika Boncelj, magistrica profesorica logopedije in surdopedagogike iz Vrtca Litija.

Lokalni junak Brina Jug

Brina Jug je iskriva štirinajstletnica, ki rada bere, igra bobne, posluša rock, uči se španščine in kvačka. Kvačkanje zverinic je njen najnovejši projekt, ki jo navdušuje in navdihuje. To pa še ni vse. Brina Jug z dobrodelnim kvačkanjem prispeva v šolski sklad Osnovne šole Danile Kumar, ki jo obiskuje tudi sama. Osmošolka ve in čuti, da so ob njej tudi osnovnošolci, katerih starši sami ne zmorejo stroškov, povezanih z udeležbo na ekskurzijah, v šoli v naravi in na podobnih dogodkih. Zato pomaga. Z očetom sta marca ustvarila spletno stran jazsembrina.si, povezano z njenim ustvarjanjem in dobrodelnostjo. Brina dobrodelnost neopazno nosi v sebi. Zato je neizmerno vesela tistih, ki cenijo njeno ustvarjalnost, saj z nakupom prikupnih zverinic po presoji prispevajo v šolski sklad.

Svetovalni servis Izbira pravilne obutve in bosnoga obutev

Človeško stopalo je sestavljeno iz 26 kosti, 33 sklepov in več kot 100 mišic. Prečni in vzdolžni lok ter oprijemljivost prstov nam omogočajo stabilno podlago za hojo, tek, skakanje. Najbolj naraven način hoje je bosonoga hoja, ki pa se je seveda ne moremo posluževati vedno in povsod. Stopala je potrebno zaščititi z obutvijo, prav neprimerna obutev pa je razlog za večino težav s stopali in mnogo poškodb tega dela našega telesa. Petkov Svetovalni servis bomo zato posvetili izbiri primerne obutve ter bosonogi obutvi. Z nami bo ortoped, mag. Andrej Prlja, dr. med. iz Splošne bolnišnice Jesenice.

Jutranja vremenska fronta Kako poteka napovedovanje poplav?

Hidrološki modeli najbolje delujejo v alpskem in predalpskem svetu, nekoliko slabši pa so v kraškem območju. Zakaj je tako, nam v tokratni Jutranji vremenski fronti razloži Andrej Golob, vodja Sektorja za meteorološke, hidrološke in oceanografske napovedi z ARSO. Izvemo tudi, kako pote napovedovanje in spremljanje hidroloških razmer, kje preveriti zadnje podatke samodejnih hidroloških postaj in stanje površinskih voda.

Več

Radijski dnevnik Po petih dneh intezivnost spopadov med Izraelom in Iranom ne pojenja

Kam vodi zaostrovanje napetosti med Izraelom in Iranom, se sprašuje mednarodna javnost. Državi si tudi to popoldne izmenjujeta zračne napade. Iz Teherana ob odmevanju eksplozij beži množica ljudi. Izraelski zunanji minister Gideon Saar je petkov napad na Iran označil za zgodovinskega. Kot je dejal, so hobotnici najprej odrezali lovke, ko so se spopadli s Hamasom in Hezbolahom, zdaj pa se ukvarjajo z njeno glavo, ki predstavlja tudi jedrsko grožnjo. Na bruseljski mizi zakonodaja za popolno prepoved uvoza ruskega plina Slovenija zaradi zahtev Nata povečuje načrtovan obseg izdatkov Poslance vnovič razdvojila novela zakona o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo

Studio ob 17.00 Razmere v občinah z evidentiranimi romskimi naselji se spet zaostrujejo

Razmere v občinah z evidentiranimi romskimi naselji se spet zaostrujejo. Narašča število primerov nasilja, vlomov in tatvin, zato policija na nekaterih območjih na jugovzhodu države krepi svojo prisotnost. Župani jugovzhodne Slovenije in Posavja ob tem pozivajo vlado k sistemskim spremembam na področju romske problematike. Kakšna je varnostna situacija v občinah, kjer so romska naselja? Zakaj se kljub ukrepom razmere zaostrujejo? Zakaj so bivanjske razmere v nekaterih naseljih še vedno neurejene in slabe? Kaj bi morale za izboljšanje situacije storiti občine, kaj država in kaj sama romska skupnost? O tem v oddaji Studio ob 17.00 z gosti: Helga Dobrin – državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve in vodja medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike Dan Juvan – državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Jože Simončič – župan občine Šentjernej Darko Rudaš – predsednik Foruma romskih svetnikov.

Aktualna tema Izlet učencev, ki so v oddaji HUDO prejeli naziv najboljšega novinarskega razreda

Medtem ko je do konca šolskega leta še en teden, so se počitnice že začele za devetošolce, ki so minuli teden končali svoje šolanje v osnovni šoli. Za nekaj devetošolcev iz Radovljice pa je bilo to šolsko leto še nekoliko bolj posebno tudi zato, ker so sodelovali v projektu radijskih novinarskih delavnic v oddaji HUDO, zmagali s svojim tekmovalnim posnetkom o svojem kraju in včeraj doživeli pravo dogodivščino. Odšli so namreč na izlet v dolino reke Kolpe, kjer jih je čakal ogled gradu Kostel in čolnarjenje po Kolpi. Kaj so doživeli in kakšne ima načrte za počitnice, smo izvedeli od Mateja Novaka.

Dogodki in odmevi Ameriški interesi v krvavem izraelsko-iranskem konfliktu: Trump zahteva jedrsko razorožitev Irana

Iz Teherana poročajo o množičnem umiku prebivalcev, potem ko jih je k evakuaciji pozval podpornik Izraela, ameriški predsednik Donald Trump. Tega sicer ni pojasnil, je pa zatrdil, da Iranu ne bodo dovolili posedovati jedrskega arzenala. Druge teme: - Vlada potrdila predlog novele zakona o trgu dela, ki zvišuje denarno nadomestilo za brezposelnost. - V Ljubljani položili kamen za novo infekcijsko kliniko, tudi z oddelkom za nalezljive bolezni. - Ob drobljenju na obeh političnih polih zavezništva med novimi in dozdajšnjimi silam.

Po Sloveniji Prebivalci Ograj v občini Logatec želijo začasno ustaviti nadaljnjo graditev hiš

Drugi poudarki iz oddaje: -V Luki Koper poteka svet delavcev, ki bi lahko privedel do menjave treh nadzornikov -Na Krasu pričakujejo predsednico republike Natašo Pirc Musar, obisk bo trajal dva dneva -Katera je najzgodba vseživljenjskega učenja in kaj prinaša, naj vam namignemo, tokrat so bili v ospredju v Postojni

Danes do 13:00 Izrael in Iran nadaljujeta napade; o eksplozijah poročajo tudi iz Teherana in Tel Aviva

Medsebojni napadi Izraela in Irana se nadaljujejo, medtem pa se po pozivu Donalda Trumpa množice umikajo iz Teherana. Ameriški predsednik je danes dejal, da si kljub spopadom še vedno prizadeva za jedrski sporazum s Teheranom, češ da si želi trajne rešitve, ki bo bolj dokončna kot premirje. Omenil je tudi možnost, da se Iran v celoti odpove jedrskemu programu. Bližnjevzhodno dogajanje je zasenčilo tudi razprave o ukrajinsko-ruski vojni na srečanju skupine G7. Drugi poudarki oddaje: - Uvedbo dodatnih sankcij proti Rusiji zamikajo energetska vprašanja. - Novela zakona o maturi po mnenju opozicije ustvarja neenakosti med dijaki. - V Ljubljani slovesno odkrili temeljni kamen nove infekcijske klinike.

Aktualna tema Torkov kontakt: Referendum kot dobrodošel način izražanja ljudske volje?

Na nedavnem referendumu smo odločali o izrednih pokojninah, v prihodnje se obeta posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov. Ali bo do referenduma prišlo, še ni jasno. Ali se referendumov udeležujete, so dobra možnost izražanja ljudske volje, so učinkoviti?

Aktualna tema 480 ur pravice do tolmača po lastni presoji ne zadostuje za vključevanje oseb z gluhoslepoto v družbeno življenje

Koalicijske poslanske skupine so konec maja v državni zbor vložile predlog zakona o uporabi jezika gluhoslepih. Zakon bo pretvoril mrtvo črko na papirju v prakso, saj bo oživel pravico, ki jo je Slovenija leta 2021 zapisala v ustavo. Slovenija je namreč takrat kot prva država na svetu jezik gluhoslepih zapisala v najvišji pravni akt. Stroka opozarja, da je napaka, ker je iz novega predloga zakona izpadel institut podporne osebe in opozarja, da 480 ur pravice do tolmača po lastni presoji ni dovolj, da se oseba z gluhoslepoto vključuje v družbeno življenje.

Ob osmih Robert Šumi: V slovenski politiki se je prijelo, da lahko preživiš z banaliziranjem institucij

Kje sta postopka proti predsedniku vlade Golobu in zakaj ljubljanski župan Janković lahko - kot pravi prostovoljno in zastonj - svetuje prijatelju Aleksandru Vučiću pri projektu Expo? Kaj je lahko v ozadju različnih interpretacij o vsebini Erarja med Komisijo za preprečevanje korupcije in Upravo za javna plačila in ali se zavedamo pasti koruptivnih dejanj? V tokratni epizodi Ob osmih gostimo predsednika KPK Roberta Šumija.

Jutranja kronika Skupina G7 podprla Izrael, Iran označila za vir nestabilnosti na Bližnjem vzhodu

Ob nadaljevanju izraelsko-iranskih napadov je vrh skupine G7 v Kanadi podprl judovsko državo in hkrati islamsko republiko označil za vir nestabilnosti na Bližnjem vzhodu. Skupno izjavo so sprejeli, potem ko je še pred današnjim koncem dvodnevnega zasedanja s prizorišča odvihral ameriški predsednik Donald Trump, češ da gre reševat konflikt. Drugi poudarki oddaje: - Ob nadaljevanju medsebojnih napadov izraelski premier Netanjahu omenja atentat na iranskega vrhovnega voditelja Hameneja. - Slovenija na lestvici konkurenčnosti ohranja 46-to mesto med 69-imi državami in s tem najnižjo uvrstitev v petih letih. - Pred novogoriškim Slovenskim narodnim gledališčem odprli nov amfiteater s skoraj 500 sedišči.

Jutranja kronika Prva jutranja kronika 05:30

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Več

ApolloLajka Marko Peljhan, drugič – »Od takrat naprej nismo nobene rakete več izstrelili sredi mesta« in druge peripetije na poti do prvega slovenskega satelita

Ker smo v prvem pogovoru z Markom Peljhanom prišli komaj do polovice njegove nadvse zanimive zgodbe, smo ga preprosto morali še enkrat zvleči v studio. In res ni bilo odveč. Od navdušenja na revolucijo malih satelitov, oblikovanja številnih idej za prvi slovenski satelit, iskanja raket v tujini pa do - končno - olajšanja ob uspešni izstrelitvi Nema-HD.

Umetnost možnega Monetizacija nove politike – Matija Stepišnik (Večer)

Zakaj je izjava Boruta Pahorja, da dogajanja v Gazi ne bi označil za genocid, sprožila tako burne reakcije? In zakaj se je Pahor sploh odločil v tem trenutku za nastop s tako jasnimi političnimi sporočili? Nekdanji predsednik sicer pravi, da je zdaj zasebnik, pogodbenik, ki deluje na prostem trgu, opozarja Matija Stepišnik, odgovorni urednik Večera. A v tem prostoru zasebne pobude hkrati deluje kot politik in s svojimi izjavami tudi vpliva na politično dogajanje. Hkrati pa je Pahor tudi inovator in prvi obraz politike nove dobe. Proces je nepovraten in tudi pri nas vsi politiki tudi pri nas nagovarjajo volivce s kratkimi sporočili in posnetki iz zasebnega življenja na družbenih omrežjih. Z Matijo ob koncu sezone našega podkasta o politiki potegnemo črto pod zadnje burno politično leto in preslikamo realno stanje pred začetkom odločilnih predvolilnih mesecev. Gibanje Svoboda je prva stranka novih obrazov, ki ji je uspelo preživeti dve tretjini mandata, kar oži prostor političnim novincem. Na desnici prostor še vedno suvereno obvladuje SDS z Janezom Janšo, niti Novi Sloveniji niti Logarjevim Demokratom ni uspelo tega spremeniti. Izhodišča so torej jasna, kar pa ne pomeni, da sprememb ne bo. Nasprotno, izkušnje kažejo, da v teh časih lahko pričakujemo nepričakovano in da se lahko v nekaj dneh politična razmerja temeljito postavijo na glavo. Kljub temu naš podkast začasno odhaja na počitnice. Seveda pa – če bodo razmere to zahtevale – kakšna izredna epizoda to poletje ni izključena …

Umetnost možnega Polarizacija in odsotnost refleksije - Suzana Kos (Info360) in Primož Cirman (Necenzurirano)

Medtem ko divja ena vojna na evropskih tleh, druga na pragu Evrope in se ob spremljavi carinske vojne sesuva povojna ureditev sveta, se v Sloveniji največ pogovarjamo o privilegijih, kar je najbolj jasno demonstriral referendum o izrednih pokojninah umetnikov, razmišlja Primož Cirman, odgovorni urednik portala Necenzurirano: »Kot bi Slovenci živeli v votlini, kjer ni zaznati neurja, ki divja zunaj.« In tako kot se v mednarodni skupnosti moč koncentrira v rokah dveh velesil, smo na domačem prizorišču priča izraziti polarizaciji. »Slovenci živimo v dveh votlinah,« dodaja Suzana Kos, komentatorka in voditeljica na portalu Info360. »Del jih živi v votlini Janeza Janše, drugi del pa v votlini tistega, ki je v določenem trenutku njegov nasprotnik.« Med našo debato je vladni trojček predstavljal rezultate triletnega sobivanja na oblasti, a je predstavitev dosežkov zmotila objava KPK, da je zaznala utemeljen sum kršitve določb nasprotja interesov v zadevi Karigador. Kako lahko vpliva na politično dinamiko v letu pred volitvami, ki jo že narekujejo sporočila Janeza Janše na nedavnem kongresu in Roberta Goloba na strankarskem Festivalu Svobode. Vabljeni v našo družbo!

Srce bije za posel Matej Rigelnik, Equinox

Gost 36. epizode Srce bije za posel je partner in izvršni direktor nepremičninske družbe Equinox Matej Rigelnik. Kot izvrsten poznavalec nepremičninskega trga je prepričan, da je izpostavljenost Slovenk in Slovencev na področju nepremičnin odločno prevelika. Po njegovem smo pravi "nepremičninski tajkuni", v primerjavi z drugimi evropskimi narodi. Svojo izjavo podpre s številkami: 300 milijard evrov premoženja imamo v nepremičninah, zgolj 30 milijard v bankah.

Evolucija užitka »Morva sam it stran. K to tuki … to je pa res bolnica«

Psihopati iščejo izključno moč in nadzor. Njih samo to zanima.

Umetnost možnega Poreferendumska seštevanka in odštevanka - Gašper Lubej (Siol.net) in Žiga Bonča (POP TV)

Opoziciji je prvič v mandatu Golobove vlade uspel veliki met – zmagati na referendumu, in sicer o dodatkih k pokojninam izjemnih umetnikom. Kaj to pomeni za politično prizorišče leto pred volitvami? Je zmaga desne sredine že zagotovljena? Je s pozivi k bojkotu vladna koalicija naredila strateško napako ali le ublažila neizbežen poraz? Je desna sredina res tako enotna, kot se je pokazalo v nedeljo? In ali je leva sredina res tako sprta, da je že zapravila svoje možnosti na prihodnjih volitvah? Gašper Lubej, komentator in urednik na Siolu, je bil na referendumski večer v štabu SDS, Žiga Bonča, novinar in voditelj na POP TV, pa v štabu Gibanja Svoboda. Oba sta torej spremljala dogajanje iz prve vrste in oba razumeta kontekst in posledice preko ograj dnevne politike. Komentiramo tudi fenomen politika, ki vodi stranko od leta 1993 in se mu 24.maja obeta še en mandat. Je Janez Janša po več kot tridesetih letih na čelu SDS in številnih porazih močnejši kot kadar koli prej? Odgovorimo v novi epizodi podkasta o politiki Umetnost možnega. Na poslušanje!

Srce bije za posel Medeja Lončar, Siemens

Gostja 35. epizode Srce bije za posel je direktorica Siemens Slovenija, Hrvaška in Srbija Medeja Lončar. Čas v katerem živimo zahteva veliko prilagoditev; dolgoročno načrtovanje je skorajda nemogoče. Situacija se na področju novih tehnologij spreminja dnevno, politični sistem pa je še vedno zasidran v preteklosti. Politiki ne poznajo posledic, ki jih ta hiter razvoj prinaša za družbo, ugotavlja sogovornica. Dodaja, da bi moralo biti sodelovanja med politiko, gospodarstvom ter civilno družbo več, a ker ga je vse manj, to sproža napetosti med akterji.

Umetnost možnega Afere in predvolilni stampedo – Matej Grošelj (Večer) in Rok Čakš (Zanima.me)

V težavah sta ta čas predsednik vlade Robert Golob in vodja največje opozicijske stranke Janez Janša. Prvi se ne more otresti očitka o konfliktu interesov, ker je šel na počitnice v hišo poslovneža Tomaža Subotiča, ki je bil nekaj časa tudi nadzornik dveh javnih bolnišnic. Drugi je v še večjih težavah, saj mu grozi celo zaporna kazen. Ali to odpira prostor drugim političnim igralcem? Ne nujno, a lahko se zgodijo tudi velike spremembe, menita najina tokratna sogovornika, Matej Grošelj, novinar Večera in Rok Čakš, urednik več spletnih portalov in zaganjalec projekta Zanima.me. Petkova sodba celjskega sodišča bo nedvomno imela politične posledice – če bo Janša obsojen ali če bo oproščen. Referendum, ki bo 11. maja, bo neke vrste prvi test. »To je Janšev referendum,« pravi Matej, ki meni, da bo SDS s pomočjo NSi težko zbrala 340 tisoč glasov proti zakonu. Rok pa meni, da to ni nemogoče, ker bo kampanja postavljala v ospredje napake vlade in (domnevne) privilegije, na kar so številni državljani še posebej občutljivi. Oba pa se strinjata, da se Logar pri tej temi verjetno ne bo jasno opredeljeval, čeprav je v parlamentu, tako kot SDS in NSi, glasoval proti. Ali to nakazuje možnost, da nove stranke računajo na možnost raznobarvne koalicije brez GS in SDS? Več v novi epizodi podkasta, ki je že v celoti v predvolilnih barvah ...

Evolucija užitka "Še dobro, da me je pustil. Drugače bi bila še vedno s tem psihičem."

Ljubezen ne boli in ne ruši samospoštovanja.

Umetnost možnega Slovenija v ogledalu – Andraž Zorko (Valicon)

Kot vroče žemljice svežo raziskavo Ogledalo Slovenije je v podkast Umetnost možnega prinesel Andraž Zorko, partner v družbi Valicon in redni komentator v LD;GD. Nekaj rezultatov preseneča – ob več kot leto dni trajajoči stavki zdravnikov občutna rast zaupanja v zdravstvo in zdravnike kot poklic. »Percepcija zdravstva, ki nastaja na podlagi objav v medijih, je eno, osebna izkušnja pa nekaj povsem drugega in bolj kot je izkušnja nedavna, višja je stopnja zadovoljstva,« povzema Zorko rezultate raziskave Ogledalo Slovenije, ki je na drugi strani pokazala opazen padec zaupanja v policijo. Prvaki med poklici ostajajo gasilci, civilna zaščita in reševalci, na drugi strani pa v času razpisa referenduma o dodatkih k pokojnini za izjemne umetnike beležijo izrazit padec zaupanja – umetniki. V pogovoru seveda tudi o tem, na kateri točki smo leto pred volitvami; Gibanje Svoboda je sicer prepolovilo podporo, a ostaja vodilna stranka na levem političnem polu. Kdo ali kaj jo lahko ogrozi? Na desni kaže, da SDS ne namerava posegati izven običajnega volilnega bazena, svojo volilno bazo držijo v visoki pripravljenosti za vsak primer, če bi bile volitve še pred rednim rokom.

ApolloLajka Marko Peljhan – Dobili smo tudi obisk nemške obveščevalne službe na Makrolab, ampak smo rekli, to je umetnost, ljudje oddajajo, mi sprejemamo

Od kod se je vzel navdih za prvi slovenski satelit, se je pred leti, ko smo (in to večkrat) čakali na izstrelitev slovenskih satelitov, spraševal Aljoša. Da je za vse skupaj kriv (ali pa zaslužen) Marko Peljhan, intermedijski umetnik in profesor na kalifornijski univerzi v Santa Barbari, je bil morda nekoliko presenetljiv odgovor. Ali pa tudi ne. Za vse, ki poznajo Marka Peljhana in njegovo umetniško ustvarjanje, ki je od nekdaj povezano z najsodobnejšo tehnologijo, še zlasti vesoljsko, je samoumevno, da je na idejo za slovenski satelit prišel prav on. Za vse, ki ga ne, pa bo vse jasno po tem pogovoru, v katerem nas Peljhan popelje skozi ključne postaje v življenju: od navdušenega radioamaterstva v otroštvu v Novi Gorici, prek izletov v Zvezdno mesto, da je organiziral videokonferenco med kozmonavti na Miru in Slovenijo, do hekanja satelitov, ko je analogna tehnologija to še dopuščala.

Več

Etnofonija Haris Pilton & Balkan Voodoo Orchestra: Soon In Your Village

Haris Pilton & Balkan Voodoo Orchestra: Soon In Your Village. Vznemirljiv album našim ušesom, glavam pa tudi nogam še lep čas ne bo dal miru. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/06/11/haris-pilton-balkan-vodoodoo-orchestra-soon-in-your-village/

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom Nedelja, 15. 6. 2025

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 15. 6. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Sobotni glasbeni večer PANKISI - Koncert s festivala Druga Godba 2024 (Urednik: Jane Weber)

Koncert ženskega ansambla Pankisi iz Gruzije smo posneli 24. maja lani v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Koncertni posnetek je delo našega zvokovnega mojstra Matjaža Mastnaka. V ansamblu Pankisi so Bela Mutoshvili, glas, harmonika; Lana Gunashashvili, glas in pondar (posebna čečenska lutnja); Linda Gunashashvili, glas ter Mariami Bagakashvili, glas. SEZNAM SKLADB S KONCERTA ANSAMBLA PANKISI: 1.Deli Rezi Khilva Shuna 01:53 2.Kurmadila 02:05 3.Ghila Oila 01:43 4.Khazanig 02:20 5.Iod Iuarg Iu Sain 01:40 6.Va Ho Ganca 03:23 7.Soplis Boloshi (Kakheti) 01:54 8.Gshordebi (Tusheti) 01:49 9.Aseti Ghame (Tusheti) 02:58 10 Cherqezi 01:25 11 Mel Chogha 02:15 12 Noxchicho 02:44 13 Malika 01:54 14 Kurmadila 01:49 15 Khanshi Shesulo Mecxvare (Tusheti) 02:13 16 Madelmo Baral (Tsova Tusheti) 01:46 17 Erji Bergash 01:56

Četrtkov večer domačih pesmi in napevov Četrtkov večer domačih pesmi in napevov 20:00; Ansambel Hinka Krčka s prijatelji in Slovenski muzikantje

Tokratno oddajo z valčkom Ko slavček zapoje zvečer začenja ansambel Hinka Krčka s prijatelji. Poslušate ga v prvi polovici oddaje. Tudi tri posnetke, ki vam jih predvajamo premierno. V drugem delu pa vam vrtimo nove posnetke ansambla Slovenski muzikantje, ki je v začetku maja s koncertom v Kamniku zaznamoval šestdeseto obletnico svojega delovanja. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.

Godbe z zgodbo Zimzelene rock uspešnice

V Godbah z zgodbo uživamo v pop-rockovskih skladbah, ki so se zapisale v glasbeno zgodovino in jih vedno znova odkrivajo nove generacije poslušalcev. Svoje uspešnice izvajajo Bruce Springsteen, Eric Clapton, David Bowie, The Police, skupina Led Zeppelin, Journey, Supertramp in Eagels.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi Zajuckaj in zapoj 2025: Pika paka hamrle

Neposredni prenos prireditve Zajuckaj in zapoj 2025, ki je potekal v organizaciji Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Zajuckaj in zapoj: Pika paka hamrle, ki je del mednarodnega simpozija Naša, vaša, njihova, nikogaršnja? Dediščina večkulturnih območij sta vsebinsko zasnovali dr. Anja Moric in dr. Urša Šivic, sodelavki Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU. Prireditev je vodil Igor Velše. Nastopili so: • Cantate Domino • odrasla folklorna skupina Društva Kočevarjev-staroselcev • otroška folklorna skupina Društva Kočevarjev-staroselcev

41 stopinj vročine Matija Dedić

Oddajo posvečamo pianistu Matiji Dediću, ki je veliko sodeloval z našimi glasbeniki, med drugim tudi z Big Bandom RTV Slovenija. Orkester je z Dedićem nazadnje igral decembra leta 2019, ko so pripravili koncert v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma, gostja pa je bila še pevka Jadranka Juras. Matija Dedić je bil eden najboljših hrvaških jazzovskih pianistov in je za sabo pustil izjemno dediščino, med drugim skoraj 30 samostojnih albumov in nešteta sodelovanja z različnimi glasbeniki. Bil je tudi prejemnik številnih nagrad. Matija Dedić se je v srca zapisal ne samo kot glasbeni velikan, temveč tudi kot izreden človek.

Prva vrsta Severa Gjurin z zasedbo

V zadnji oddaji osme sezone nastopa pevka Severa Gjurin z zasedbo: kitaristi Dejan Lapanja, Uroš Rakovec in Danijel Bogataj, tolkalist Blaž Celarec in kontrabasist Žiga Golob.

Etnofonija The Baltic Sisters - Värav/ Vārti / Vartai

V nocojšnji Etnofoniji, ki jo je pripravil Mario Batelić, bomo slišali album Värav/Vārti/Vartai (beri: VE-rev VAR-ti VAR-tai), prvenec zasedbe The Baltic Sisters. Gre za kvartet pevk iz Litve, Estonije in Latvije, ki ob minimalni glasbeni spremljavi interpretira pesmi iz svojih domovin, za katere je značilno sugestivno večglasje.

Čestitke in pozdravi Nedelja, 8. 6. 2025

Tradicionalna nedeljska radijska oddaja, v kateri naši poslušalci pozdravljajo svoje bližnje in jim čestitajo. Ureja jo Žan Plohl.

Več

Lahko noč, otroci! Tekmovanje pod staro hruško

Živali tekmujejo v raznih spretnostih … Pripoveduje: Bara Levstik. Napisala: Sunčana Škrinjarić. Prevedla: Tanja Pirš. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Lahko noč, otroci! Iznajdljiva Špela in ponorela juha

Kako je Špela dobila naziv častne pomočnice v šolski kuhinji … Pripoveduje: Tomaž Gubenšek. Napisal: Tomo Kočar. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.

Lahko noč, otroci! Zmaj, samorog in gosenica

Čarovnik porabi preveč čarobnih besed … Pripoveduje: Draga Potočnjak. Napisala: Vivian Vande Velde. Prevedla: Tončka Stanonik. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.

RIO radijska igra za otroke Svetlana Makarovič: Škrat Kuzma

Škrat Kuzma je dolgo živel samo v knjigi. Ker pa se je otrokom tako priljubil, smo leta 1995 naprosili pesnico Svetlano Makarovič, naj ga priredi še za radio. Isti je, a vendar čisto drugačen. Kakšen, pa spoznajte sami … Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Ervin Fritz Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Škrat Kuzma – Robert Waltl Frizerski škrat – Boris Ostan Tiskarski škrat – Karli Brišnik Radijski škrat – Grega Čušin Zidarski škrat – Janez Škof Kuhinjski škrat – Zlatko Šugman Sraka – Nadja Vidmar Miška – Lara Jankovič Jež – Jernej Kunter Veverica – Nataša Barbara Gračner Palčica – Tina Gorenjak Medved – Iztok Jereb Škratka – Nina Valič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija v novembru 1995

Lahko noč, otroci! Sanje; Kaj se zgodi, če kdo ne zaspi

V nocojšnji pravljici so sanje pobegnile. Ujemimo jih, da bomo potem lažje sanjali. … Pripoveduje: Stanislava Bonisegna. Napisali: Dubravka Ugrešić in Saša Vegri. Posneto v studiih Radia Slovenija 1992.

Hudo! Mladi z OŠ Vojnik - zmagovalci letošnje sezone oddaje Male sive celice

V 30 letih je na snemanjih tekmovalo okoli 3200 otrok v 752 oddajah, zastavili pa so več kot 24 tisoč vprašanj. Govorimo o oddaji Male sive celice, ki letos slavi 30. rojstni dan. In velika zmagovalka letošnje sezone Malih sivih celic je OŠ Vojnik! Mladi tekmovalci zmagovalci in njihovi navijači so se to sobotno jutro družili v studiu 1. programa nacioalnega radia. Zmagovalna trojka: Bine Poznič, Marcel Žibret in Mara Fendre, njihovi navijači Lovro Lamut, Vid Komplet, Viktorija Žibret, Vita Fendre in Tomi Poznič, z njimi pa je prišla tudi Vilma Ošlak, mentorica ter učiteljica matematike in tehnike.

Huda muska Parvani Violet

Danes v rubriki Huda muska raziskujemo glasbo pevke in multiinstrumentalistke Veronike Steiner, ki ustvarja pod umetniškim imenom Parvani Violet, ki je pred kratkim izdala prvenec Simboli.

Kulturomat Čist hud žur!

Ustvarjalnost rada najde skupno pot z druženjem. Ko se to zgodi lahko nastanejo zelo lepe stvari, kar potrjuje 14 nastopajočih, ki so čez leto nastopili v oddajah Otroškega in mladinskega programa na TV Slovenija. V sredo so zavzeli veliki oder Kongresnega trga, kjer jih je na tonski vaji ujela Kaja Čelan. Videli in slišali smo lahko izvrstne glasbene in plesne točke mladih talentov, več pa v današnjem Kulturomatu. Bere Alja Verbole.

Hudo športni Športna jahačica Vita Vodnik

V Rubriki Hudo športni gremo v manežo. Veste, kaj je to? Če ne, pozorno prisluhnite pogovoru s športno jahačico Vito Vodnik, ki trenira dresurno jahanje. Verjetno marsikdo med vami mladimi goji veliko ljubezen do konj, nekatere pa ta ljubezen tako prevzame, da ji posvetijo tudi svojo športno pot oziroma prosti čas. Kako po tej poti stopa Vita, izvemo v pogovoru, ki ga je pripravil Aleš Ogrin.

Radijski ringaraja Odštevamo dneve do konca šolskega leta ...

Tretješolci z OŠ Antona Globočnika Postojna že odštevajo dneve do konca tega šolskega leta ... Kaj vse so se letos naučili, kaj novega spoznali, zakaj so radi hodili v šolo? Kateri je bil njihov najljubši predmet? Kako jim bo znanje, pridobljeno na plavalnem tečaju, prišlo prav v letošnjem poletju? In kakšni so njihovi načrti za proste tople brezskrben počitniške dni ... Vse to v tokratni oddaji Radijski ringaraja, ki jo bo vodila Tadeja Bizilj. Pridružite se nam tudi vi prek telefona na 01 475 22 22.

Lahko noč, otroci! Ščuka Špela

Bi nocoj skupaj zaplavali v sanje? Pripoveduje: Gorazd Logar. Napisala: Kirsti Kivinen. Prevedla: Jelka Ovaska. Posneto v studiih Radia Slovenija 2007.

Več

Naše poti Romi v Šentjernju z nabiranjem zelišč obujajo in ohranjajo znanje prednikov

Od trajnostne pridelave hrane na vrtu, priprave romskih kulinaričnih dobrot, ravnanja z odpadki, ki nastanejo pri pripravi obrokov, do nabiranja zelišča in zdravilnih rastlin se pogovarjali Romi na štirih srečanjih po Sloveniji v sklopu projekta Združimo se, ki ga izvaja Slovenski etnografski muzej. Mi smo se jim pridružili v Šentjerneju, kjer smo skupaj z romskim zeliščarskim društvom Romanco Rman obujali znanje prednikov o pripravi in predelavi zelišč. Pogovarjali smo se še z romskim pevcem in violinistom Mišem Kontrecem, ki v novi skladbi opeva pripadnost domači zemlji, Prekmurju.

Sotočja Jutri bo njihov!

Mladi zamejski športniki so odprli letošnje srečanje Dobrodošli doma, ki bo v Novi Gorici in Gorici trajalo do začetka julija. Kaj pa si lahko obetamo od ustanovitve Zamejske kulturne koordinacije? Kot pravi predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji Živka Persi, je povezovanje vedno koristno. Skupaj s koroško slovensko rock skupino Bališ praznujemo 25 letnico njihovega ustvarjanja.

Slovencem po svetu V prihodnjih dneh bo Evropska prestolnica kulture Nova Gorica tudi v znamenju Slovencev iz zamejstva in sveta

V oddaji vas nekoliko podrobneje seznanjamo s srečanjem Slovencev iz zamejstva in sveta Dobrodošli doma, ki ga od danes do 3. julija gosti Evropska prestolnica kulture Nova Gorica z Gorico. Ustavljamo se tudi v slovenski dopolnilni šoli v Berlinu in se pogovarjamo z učiteljico Magdaleno Novak, ki se bo s skupino odraslih učencev tudi udeležila srečanja Dobrodošli doma v Novi Gorici. Potujemo pa tudi na Poljsko in se ustavljamo v Varšavi, kjer delo lektorice slovenskega jezika že več kot štiri desetletja opravlja dr. Jasmina Šuler Galos. Predstavljamo pa tudi Slovenca Marjana Venierja iz Nabrežine blizu Trsta, ki ga je pred davnimi leti pot odpeljala v Avstralijo.

Sami naši Volitve v Srbiji, mednarodna operna kariera z začetki v Ljubljani in slovo od glasbenega velikana

V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri zelo različne, a pomembne zgodbe s prostora nekdanje skupne države. V prvem prispevku bomo v pogovoru z psihologom Brankom Vujadinovićem raziskali, zakaj so bile lokalne volitve v Srbiji tako pomembne in kako se zrcalijo v širšem političnem dogajanju. Spoznali bomo tudi sopranistko Marigono Ćerkezi, ki s svojo umetnostjo osvaja evropske operne odre, svojo glasbeno pot pa je začela prav v Ljubljani. Oddajo bomo končali s poklonom Matiji Dediću, izjemnemu džezovskemu glasbeniku, ki je zaznamoval hrvaško glasbeno prizorišče in se v 53. letu za vedno poslovil.

Naše poti Romska zgodba v dvanajstih plesih - iz Indije do Evrope

Kulturno in umetniško društvo Plesna delavnica Zahir iz Maribora je pripravilo plesno predstavo, v kateri so z dvanajstimi romskimi plesi ponazorili potovanje Romov iz Indije v Evropo. Ob spremljavi romskih pesmi iz posameznih držav so zaživeli tudi kostumi romskih narodnih noš. Študenti visoke pedagoške šole iz Celovca so obiskali Prekmurje in se srečali tudi z romsko skupnostjo. Med drugim so obiskali romski muzej, Radio Romic in romsko naselje Pušča ter tamkajšnjo enoto vrtca Romano.

Sotočja Veliko priložnosti za druženje rojakov v zamejstvu in matični državi

V Novi Gorici in Gorici se bo v prihodnjih dneh na Dobrodošli doma zbralo več kot 1000 rojakov z vsega sveta. Kaj se bo dogajalo, pojasnjuje Vesna Humar, državna sekretarka na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Slovencem po svetu Alenka Prinčič, Nizozemska: “Po duši sem Slovenka z malo manj domotožja”

Predstavljamo izseljensko zgodbo Ljubljančanke Alenke Prinčič, ki je pred več kot četrt stoletja našla novi dom in delo na Nizozemskem, ustavljamo se v Švici, kjer se slovenski rojaki pripravljajo na tradicionalno prireditev ob koncu šolskega leta slovenske dopolnilne šole, ki bo tokrat nadvse športno obarvana. Posredujemo pa vam tudi nekaj informacij v zvezi z osrednjim Srečanjem Slovencev v zamejstvu in po svetu Dobrodošli doma, ki bo med 13. junijem in 3. julijem potekalo v Novi gorici, nekaj več pa izveste tudi o portalu multimedijskega centra RTV - Rojaki, ki tudi obvešča o dogajanju na področju Slovencev v zamejstvu in po svetu.

Sami naši Zvoki solidarnosti za Palestino, literarni natečaj Sosed tvojega brega 2025 in pogled v življenje hrvaške skupnosti v Sloveniji

V tokratni oddaji Sami naši raziskujemo preplet umetnosti, identitete in solidarnosti. V prvem prispevku bomo slišali pogovor z organizatorji dobrodelnega koncerta za Palestino, ki je v Centru urbane kulture Kino Šiška združil glasbo in družbeno angažiranost. V drugem prispevku bomo govorili o literarnem natečaju Sosed tvojega brega 2025, ki že tradicionalno odpira prostor za razmislek o sobivanju ter vsako leto razglasi najboljša pesnika in prozna besedila. V tretjem pa bomo izvedeli za etnološko raziskavo, ki razkriva življenje in dediščino Hrvatov v Sloveniji, njihovo vpetost v družbo ter izzive identitete v različnih generacijah.

Naše poti V občini Dobrovnik ob celotni infrastrukturi sedaj še kolesarska steza in vrtovi

V petek so v občini Dobrovnik odprli kolesarsko stezo, ki poteka skozi romsko naselje. Pred slavnostim odprtjem je občina v sodelovanju s Svetom romske skupnosti RS pripravila še okroglo mizo o pozitivnih primerih in reševanju romske tematike. Kljub dobrim primerom pa se nekatere občine v Pomurju še vedno soočajo z osnovnimi izzivi pri reševanju romske tematike. Ena takih občin je občina Beltinci. Prinašamo še podrobnosti zakaj je Svet romske skupnosti moral razveljaviti kar dva od treh marca razpisanih javnih razpisov in za koliko se povišuje javni razpis za sofinanciranje programov romskih društev. Čas bo še za nov izbor skladb minulega meseca. Na domačem se za lovoriko potegujejo Harmelogic s skladbo Tito in zasedba Balkan Boys s skladbo Život stari. Na tujem delu vam na izbiro ponujamo skladbo Cior baro zasedbe Barcelona Gipsy Balkan Orchestra in skladbo Pag to piko, ki jo prispevajo Marko Markovič in Bombarderi.

Sotočja Od krčenja podpor do ohranjanja dediščine

Avstrijska vlada bo varčevala tudi pri svojih narodnih skupnostih in ni presenečenje, da so koroški Slovenci kritični do teh namer. Kako naprej, sprašujemo Bernarda Sadovnika, ki med drugim vodi konferenco predsednikov sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti.

Slovencem po svetu Petra Fermeta je na Bavarsko pripeljala ljubezen do nogometa

V oddaji gostimo Celjana Petra Fermeta, športnika, ki živi in dela v Nemčiji. Aktiven je na nogometnem področju in ljubezen do nogometa ga je pred desetletjem tudi pripeljala v Nemčijo. Ustavljamo se tudi pri slovenskih rojakih na Švedskem, kjer se slovenska skupnost pripravlja na tradicionalno vseslovensko srečanje v Vadsteni, podajamo pa se tudi v Srbijo in predstavljamo 19.Literarno srečanje Naša slovenska beseda, ki poteka v organizaciji Društva Slovencev Planika v Zrenjaninu.

Več

Lahko noč, otroci! Tekmovanje pod staro hruško

Živali tekmujejo v raznih spretnostih … Pripoveduje: Bara Levstik. Napisala: Sunčana Škrinjarić. Prevedla: Tanja Pirš. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Radijski dnevnik Po petih dneh intezivnost spopadov med Izraelom in Iranom ne pojenja

Kam vodi zaostrovanje napetosti med Izraelom in Iranom, se sprašuje mednarodna javnost. Državi si tudi to popoldne izmenjujeta zračne napade. Iz Teherana ob odmevanju eksplozij beži množica ljudi. Izraelski zunanji minister Gideon Saar je petkov napad na Iran označil za zgodovinskega. Kot je dejal, so hobotnici najprej odrezali lovke, ko so se spopadli s Hamasom in Hezbolahom, zdaj pa se ukvarjajo z njeno glavo, ki predstavlja tudi jedrsko grožnjo. Na bruseljski mizi zakonodaja za popolno prepoved uvoza ruskega plina Slovenija zaradi zahtev Nata povečuje načrtovan obseg izdatkov Poslance vnovič razdvojila novela zakona o postopkih oploditve z biomedicinsko pomočjo

Novice Radia Slovenija Novice ob 17h

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Studio ob 17.00 Razmere v občinah z evidentiranimi romskimi naselji se spet zaostrujejo

Razmere v občinah z evidentiranimi romskimi naselji se spet zaostrujejo. Narašča število primerov nasilja, vlomov in tatvin, zato policija na nekaterih območjih na jugovzhodu države krepi svojo prisotnost. Župani jugovzhodne Slovenije in Posavja ob tem pozivajo vlado k sistemskim spremembam na področju romske problematike. Kakšna je varnostna situacija v občinah, kjer so romska naselja? Zakaj se kljub ukrepom razmere zaostrujejo? Zakaj so bivanjske razmere v nekaterih naseljih še vedno neurejene in slabe? Kaj bi morale za izboljšanje situacije storiti občine, kaj država in kaj sama romska skupnost? O tem v oddaji Studio ob 17.00 z gosti: Helga Dobrin – državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve in vodja medresorske delovne skupine za obravnavo romske problematike Dan Juvan – državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Jože Simončič – župan občine Šentjernej Darko Rudaš – predsednik Foruma romskih svetnikov.

Aktualna tema Izlet učencev, ki so v oddaji HUDO prejeli naziv najboljšega novinarskega razreda

Medtem ko je do konca šolskega leta še en teden, so se počitnice že začele za devetošolce, ki so minuli teden končali svoje šolanje v osnovni šoli. Za nekaj devetošolcev iz Radovljice pa je bilo to šolsko leto še nekoliko bolj posebno tudi zato, ker so sodelovali v projektu radijskih novinarskih delavnic v oddaji HUDO, zmagali s svojim tekmovalnim posnetkom o svojem kraju in včeraj doživeli pravo dogodivščino. Odšli so namreč na izlet v dolino reke Kolpe, kjer jih je čakal ogled gradu Kostel in čolnarjenje po Kolpi. Kaj so doživeli in kakšne ima načrte za počitnice, smo izvedeli od Mateja Novaka.

Dogodki in odmevi Ameriški interesi v krvavem izraelsko-iranskem konfliktu: Trump zahteva jedrsko razorožitev Irana

Iz Teherana poročajo o množičnem umiku prebivalcev, potem ko jih je k evakuaciji pozval podpornik Izraela, ameriški predsednik Donald Trump. Tega sicer ni pojasnil, je pa zatrdil, da Iranu ne bodo dovolili posedovati jedrskega arzenala. Druge teme: - Vlada potrdila predlog novele zakona o trgu dela, ki zvišuje denarno nadomestilo za brezposelnost. - V Ljubljani položili kamen za novo infekcijsko kliniko, tudi z oddelkom za nalezljive bolezni. - Ob drobljenju na obeh političnih polih zavezništva med novimi in dozdajšnjimi silam.

Po Sloveniji Prebivalci Ograj v občini Logatec želijo začasno ustaviti nadaljnjo graditev hiš

Drugi poudarki iz oddaje: -V Luki Koper poteka svet delavcev, ki bi lahko privedel do menjave treh nadzornikov -Na Krasu pričakujejo predsednico republike Natašo Pirc Musar, obisk bo trajal dva dneva -Katera je najzgodba vseživljenjskega učenja in kaj prinaša, naj vam namignemo, tokrat so bili v ospredju v Postojni

Danes do 13:00 Izrael in Iran nadaljujeta napade; o eksplozijah poročajo tudi iz Teherana in Tel Aviva

Medsebojni napadi Izraela in Irana se nadaljujejo, medtem pa se po pozivu Donalda Trumpa množice umikajo iz Teherana. Ameriški predsednik je danes dejal, da si kljub spopadom še vedno prizadeva za jedrski sporazum s Teheranom, češ da si želi trajne rešitve, ki bo bolj dokončna kot premirje. Omenil je tudi možnost, da se Iran v celoti odpove jedrskemu programu. Bližnjevzhodno dogajanje je zasenčilo tudi razprave o ukrajinsko-ruski vojni na srečanju skupine G7. Drugi poudarki oddaje: - Uvedbo dodatnih sankcij proti Rusiji zamikajo energetska vprašanja. - Novela zakona o maturi po mnenju opozicije ustvarja neenakosti med dijaki. - V Ljubljani slovesno odkrili temeljni kamen nove infekcijske klinike.

Aktualna tema Torkov kontakt: Referendum kot dobrodošel način izražanja ljudske volje?

Na nedavnem referendumu smo odločali o izrednih pokojninah, v prihodnje se obeta posvetovalni referendum o dvigu obrambnih izdatkov. Ali bo do referenduma prišlo, še ni jasno. Ali se referendumov udeležujete, so dobra možnost izražanja ljudske volje, so učinkoviti?

Na današnji dan 17. junij - Slavko Osterc, naš največji predvojni glasbeni modernist

Zagovornik slovenstva v Kanalski dolini Redovnik in akademski slikar Pred osamosvojitvijo predstavljena posebna poštna znamka Skladatelj Slavko Osterc je leta 1914 končal učiteljišče v Mariboru in že takrat komponiral in vodil orkester. Med prvo svetovno vojno se je bojeval na soški fronti in bil pri Gorici ranjen, ob koncu vojne pa je stopil med Maistrove borce za severno mejo. Leta 1927 je diplomiral na konservatoriju v Pragi in po vrnitvi predaval na Državnem konservatoriju in poznejši Glasbeni akademiji v Ljubljani. Osterc je poleg Marija Kogoja naš največji predvojni glasbeni modernist in vnet propagator avantgardističnih struj. Ustvaril je več kot 170 raznovrstnih glasbenih del, od orkestralnih in komornih do scenskoglasbenih in vokalnih. Osterčeva kompozicijska šola je imela velik vpliv na ustvarjalnost mlajšega slovenskega skladateljskega rodu. Bil je tudi glasbeni kritik in publicist, librete in scenarije za skoraj vse svoje stvaritve pa je napisal sam. Slavko Osterc se je rodil pred 130 leti (1895) v Veržeju.

Na današnji dan 16. junij - Prva postaja Gorske reševalne službe na Slovenskem

Franz Liszt v Mariboru in nekoliko pozneje v Rogaški Slatini Sooblikovalec slovenskega modernističnega kiparstva in slikarstva Centralna partizanska bolnišnica Prva dokumentirana reševalna akcija v gorah je bila pri nas julija 1822, ko je strela na vrhu Triglava ubila gorskega vodnika Antona Korošca. Na današnji dan leta 1912 sta zdravnika Josip Tičar in Jernej Demšar, člana podružnice Slovenskega planinskega društva v Kranjski Gori, tam ustanovila prvo postajo Gorske reševalne službe na Slovenskem, devet let pozneje pa je bil v Ljubljani ustanovljen še osrednji reševalni odsek. Takratne tako imenovane »reševalne ekspedicije« so sestavljali plezalci iz večjih krajev in domačini.